Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (68.659-68.683)



  1.      lokárda  -e ž () zool. skuša plavica: lov na lokarde
  2.      lókarica  -e ž (ọ̑) les. ločna žaga
  3.      lókast  -a -o prid. (ọ̑) podoben loku, krivulji: lokasta črta; lokaste obrvi lókasto prisl.: lokasto se dvigati nad zemljo
  4.      lókati  -am nedov. (ọ̄) 1. piti tako, da se izteguje jezik: mačka, pes loka; tiger loka toplo kri; lokati mleko, vodo; glasno, hlastno lokati 2. ekspr. slišno, hlastno piti: lokati v dolgih požirkih // slabš. piti sploh: ne bom lokal te čobodre / pog. ta ga pa loka
  5.      lókativ  -a m (ọ̑) lingv. peti sklon, mestnik: predlog z lokativom
  6.      lokátor  -ja m () teh. naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja kraj, mesto česa: uporaba lokatorja / radijski lokator radar
  7.      lokàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. zvijačen: to je lokav in zahrbten človek / lokav pogled; neprijeten lokav smehljaj / bister in lokav moški zvit, prebrisan lokávo prisl.: lokavo gledati; lokavo nastavljene pasti
  8.      lokávost  -i ž (á) knjiž. zvijačnost: v njegovih očeh je opazil lokavost / Odisejeva lokavost / odkrili so njegove lokavosti prevare, zvijače
  9.      lokávščina  -e ž () zastar. prevara, zvijača: nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost
  10.      lókniti  -em dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. narediti požirek: lokniti mleko iz steklenice
  11.      lokomobíla  -e ž () strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila
  12.      lokomócija  -e ž (ọ́) biol. premikanje, gibanje, hoja: pri tej bolezni je lokomocija ovirana; okončine so prilagojene načinu lokomocije
  13.      lokomotíva  -e ž () 1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva; parna lokomotiva; potniška, tovorna lokomotiva; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja ♦ strojn. dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva; električna lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke
  14.      lokomotívski  -a -o prid. () nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik ♦ strojn. lokomotivski parni kotel
  15.      lókus  -a m (ọ̑) knjiž. 1. kraj, mesto: bolezen se pojavlja na različnih lokusih ♦ biblio. oznaka za mesto, prostor v knjižnici, na katerem je določena knjiga, zlasti glede na vsebino 2. redko stranišče
  16.      lokva  gl. lokev
  17.      lókvanj  -a m (ọ̑) vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi, navadno belimi cveti: lokvanj na jezeru; cvet lokvanja
  18.      lôla  in lóla -e ž (; ọ̑) ekspr. omejena, neumna ženska: tej loli ni mogoče nič dopovedati / kot psovka ti lola neumna
  19.      lòm  lôma m, mest. ed. tudi lómu ( ó) 1. lomljenje, zlom: telo se upira lomu; lom vzmeti 2. fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov: lom svetlobe; lom zvoka 3. min. videz prelomne ploskve; prelom: vrste loma / iverasti lom značilen za drobnozrnate snovi; školjkasti lom 4. star. kamnolom: delati v lomu / skladi granita v lomu 5. star. hrup, trušč: drevo se je podrlo s strahotnim lomom; lom, kot bi se podirali hrasti ◊ geogr. lom kraj, prostor, kjer svet hitro prehaja v večjo strmino; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil; teh. krhki lom zaradi krhkega materiala
  20.      lomáča  -e ž (á) 1. teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: prišli so z lomačami in lopatami 2. zastar. velik kup lesa, določen za gorenje; grmada: tiho so stali okoli lomače
  21.      lomást  in lomàst -ásta m (; á) knjiž. 1. redko hrušč, trušč: lomast ledovja in reke; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež lomastenje 2. ekspr. kdor lomasti: dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje
  22.      lomást  -i ž () knjiž., redko hrušč, trušč: pogrezanje mostu je spremljala strahovita lomast; mogočna drevesa so z lomastjo padala / huda lomast vetra
  23.      lomástiti  -im nedov.) silovito, hrupno hoditi skozi kaj ovirajočega: jelen lomasti skozi grmovje; medved lomasti po gozdu; slišali so, da nekaj lomasti za njimi; pokalo in šumelo je, kot bi lomastila čreda merjascev // ekspr. silovito, hrupno hoditi sploh: nikar tako ne lomasti; jaz vam bom že pokazal, je kričal in lomastil po hiši; lomasti kot medved / slabš. nikar ne misli, da boš brez kazni lomastil po mojem vrtu hodil; pren. silna nevihta že lomasti čez gore lomastèč -éča -e: lomasteč po gozdu; lomasteča hoja
  24.      lombárd  -a m () jur. zastavitev premičnin, zlasti dragocenosti ali vrednostnih papirjev, za kratkoročne bančne kredite: hipoteka in lombard; dati posojilo na lombard // bančno posojilo, zavarovano s tako zastavitvijo
  25.      lombárda  -e ž () nekdaj top s kratko cevjo, sprva za kamnite krogle; bombarda

   68.534 68.559 68.584 68.609 68.634 68.659 68.684 68.709 68.734 68.759  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA