Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (68.609-68.633)


  1.      ločljívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost ločljivega: ločljivost delov / ločljivost, neločljivost zakonske zveze 2. fiz. količina, ki pove, v katerem primeru se še razločujejo podrobnosti pri opazovanju skozi optično pripravo: ločljivost daljnogleda, mikroskopa ♪
  2.      lóčnica  -e ž (ọ̑) žel. signalni znak, vložen med tiroma pri kretnici, za označevanje meje, od katere je vožnja po obeh tirih hkrati možna: prepričati se, da so vozila znotraj ločnic ♪
  3.      ločníca  tudi lóčnica -e ž (í; ọ̑) knjiž. meja: Slovenci na obeh straneh politične ločnice / reka je bila ločnica med pokrajinama / ločnica med bogatimi in revnimi je tam izrazita / črta ločnica; meja ločnica ∙ težko je potegniti ločnico med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu ♦ geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; gozd. gozdna ločnica višina, do katere sega strnjen gozd ♪
  4.      lódnast  -a -o prid. (ọ́) ki je iz lodna: zelena lodnasta lovska obleka; lodnasta pelerina ♪
  5.      lodríca  -e ž (í) 1. nar. zahodno velik podolgovat sod: lodrica rebule 2. nar. lesen ročni sodček: naložiti lodrico konju na hrbet ♪
  6.      lóg 1 -a m, mn. stil. logóvi; mest. mn. stil. logéh (ọ̑) 1. (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi: kositi na, v logu; logi in trate / knjiž. log je že pokošen travnik 2. knjiž. gozd: v logu skovika sova; gost bukov log; pesn. log in gaj; pren. naš literarni log ● ekspr. tretjina sporeda je iz tujih logov tretjina del je tuja ♪
  7.      lóg 2 -a m (ọ̑) navt. brzinomer: prebrati na logu podatke o hitrosti ladje ♪
  8.      logár  -ja m (á) nižji gozdarski uslužbenec: prišli so sekači v spremstvu logarja ♪
  9.      lógarica  -e ž (ọ̑) bot. po močvirnih travnikih ali med grmovjem rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria: močvirska logarica ♪
  10.      logaríca  -e ž (í) star. logarjeva žena: logar in logarica ♪
  11.      logaritmánd  -a m (ā) mat. število, ki se logaritmira ♪
  12.      logaritmírati  -am nedov. in dov. (ȋ) mat. računati logaritem: dijak že zna logaritmirati; logaritmirati število ♪
  13.      logaritmóvnik  -a m (ọ̑) mat. logaritemske tablice: kupiti logaritmovnik ♪
  14.      logárnica  -e ž (ȃ) hiša za logarja: samotna logarnica ♪
  15.      logárski  -a -o (á) pridevnik od logar: logarska služba ♪
  16.      lóggia  -e [lodža] ž (ọ̑) 1. v nekaterih deželah stavba, zaprta na eni ali več straneh samo s stebri: renesančna loggia; loggia na trgu obmorskega mesta 2. grad. v stavbo umaknjen, na sprednji strani odprt prostor, z vrati povezan z notranjimi prostori: loggie in balkoni ♪
  17.      lógičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost logičnega: logičnost mišljenja / prevelika logičnost ga je zavedla, da je pretiraval / logičnost takega razvoja dogodkov ♪
  18.      lógik  -a m (ọ́) 1. strokovnjak za logiko: v tem so si edini vsi logiki 2. kdor logično sklepa, razsoja: ti si pa slab logik ♪
  19.      lógika  -e ž (ọ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike; katedra za logiko; strokovnjak za logiko // s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer: aristotelska logika / dialektična logika o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja; formalna logika o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; simbolna ali matematična logika ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih 2. logično mišljenje, sklepanje: prevzela ga je logika v njegovih govorih; njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko način mišljenja, sklepanja; slabš. to je ženska logika mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju; ekspr. avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja 3. knjiž., s prilastkom zakonitost, določenost: ekonomska, gospodarska logika; logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ. Jugoslavija je po logiki razvoja dogodkov postala važen dejavnik v sodobnem delavskem gibanju 4. do 1848 prvi letnik filozofije: tisto leto je bil že v logiki ● ekspr. kje je v tvojih trditvah logika tvoje trditve niso logične; ekspr. v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim vedno, dosledno; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; ekspr. to sklepanje je sprto z logiko ni logično ♪
  20.      logístika  -e ž (í) 1. filoz. simbolna logika: osnove logistike 2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov ♪
  21.      logográf  -a m (ȃ) pri starih Grkih pisec pripovedi, zgodb o ustanovitvi kakega mesta, o izvoru, razvoju kakega rodu: zgodovinski in bajeslovni elementi v delih logografov ♪
  22.      logogríf  -a m (ȋ) beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame: anagrami in logogrifi / reševati logogrife uganke s takimi besedami ♪
  23.      logopát  -a m (ȃ) med. kdor ima kako govorno motnjo ♪
  24.      lôgor  -ja tudi -a m (ó) žarg. (koncentracijsko) taborišče: dve leti je bil v logorju // tabor, taborišče sploh: stražiti logor; partizanski logor / delovna brigada ureja svoj logor ♪
  25.      lógos  -a m (ọ̑) filoz., v antični filozofiji najvišji red, vrhovna zakonitost sveta ♪

   68.484 68.509 68.534 68.559 68.584 68.609 68.634 68.659 68.684 68.709  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA