Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (68.534-68.558)


  1.      lívnost  -i ž (ȋ) metal. lastnost, značilnost kovine, da se da (dobro) ulivati: izboljšati livnost ♪
  2.      lívra  -e ž (ȋ) v srednjem veku francoska denarna enota: plačeval ji je dvajset liver na mesec ♪
  3.      livríran  -a -o prid. (ȋ) oblečen v livrejo: livriran vratar / v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju: pri kosilu so stregli livrirani lakaji; livriran sluga ♪
  4.      lízati  tudi lizáti lížem nedov. (í á í) 1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi // ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov 2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta 3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo 4. nepreh., knjiž., redko švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih ● ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka lízati se tudi lizáti se slabš. dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja ● pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje ližóč -a -e: zver, ližoča si rane ♪
  5.      lízika  -e ž (ȋ) bonbon v obliki ploščice na paličici: otroci kupujejo, ližejo lizike ♪
  6.      lizín  -a m (ȋ) med. snov, ki povzroča razpadanje, raztapljanje organskih snovi ♪
  7.      lizing  in leasing -a [líz-] m (ȋ) ekon. zakup premičnine ali nepremičnine, ki lahko preide v last zakupnika po plačilu določene zakupnine ♪
  8.      lízniti  -em dov. (í ȋ) redko 1. potegniti z jezikom po čem: telička ga je liznila po roki 2. nepreh., knjiž. švigniti, zaplapolati: tu in tam je še liznil plamen ♪
  9.      lizofórm  -a m (ọ́) kem. rumena, bistra, močno dišeča alkoholna raztopina mila in formalina, ki se uporablja za razkuževanje ♪
  10.      lizól  -a m (ọ̑) rjava, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja za razkuževanje: zastrupiti se z lizolom; steklenica lizola; čutil se je duh po zdravilih in lizolu ♪
  11.      lizún  -a m (ȗ) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: mogočnik in njegovi lizuni ♪
  12.      lizúnski  -a -o prid. (ȗ) slabš. ki si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: biti lizunski do nadrejenih in oblasten do podrejenih / lizunsko vedenje ♪
  13.      lizúnstvo  -a s (ȗ) slabš. lizunsko vedenje ali ravnanje: satire so naperjene proti lizunstvu ♪
  14.      ljúb  -a -o stil. -ó prid., ljúbši (ȗ ū) 1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z dajalnikom: vedno ljubši ji je bil; ta spomin je vsem ljub; domača hiša mu je bila ljuba; resnica nam je ljuba in draga / v nagovoru: srečno hodi, ljubi otrok, je rekla mati; ljuba mama; knjiž. ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati; iron. ljubi fantje, tako pa ne bo šlo / v osmrtnicah zapustil me je moj ljubi mož // ki ugaja, je všeč: žganci so njegova najljubša jed / glas ptic mu je ljub; vedno mi je bil ljub spremljevalec; to je njegova najljubša pesem // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: kdaj bo prišla ljuba pomlad; spet sije ljubo sonce / ves ljubi dan sedi; boj za ljubi kruhek; iron.: taka je naša ljuba mladina; za samo ljubo napoto si / v vzkliku ljubi bog, ali je to mogoče 2. knjiž. prijeten, prijazen: to je res ljub otrok; bila je ljuba in dobra / ljub pogled / ljubo šumenje potoka ● ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; ekspr. molči, če ti je življenje ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; preg. ljubo doma, kdor ga ima ljúbo tudi ljubó 1. prislov od ljub: ljubo se nasmehniti; vetrič ljubo pihlja; ljubo ga je pogledala 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža zadovoljstvo: ljubo mi bo, če me boste obiskali; ljubše mi je, če sem sam kot z njim; najljubše bi mu bilo, če bi smel oditi; ni ji bilo ljubo, da so se sprli / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju ljubo mi je ● knjiž. če ti je ljubo, grem s teboj če hočeš, če ti je prav; knjiž. stavka ali — če je komu tako ljubše — prekinitev dela uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku; stori, kakor ti je ljubo kakor hočeš, želiš ljúbi -a -o sam.: izgubil je svoje ljube; rad je zapel svojo najljubšo; stori to meni na ljubo, zastar. za ljubo ker jaz želim; kot podkrepitev resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati; nar. starše za ljubo imeti rad; star. vzemite moj skromni dar za ljubo bodite prepričani, da sem ga dal z dobrim namenom; uničiti hoče vse, kar je ljubega njenemu srcu; prim. ljuba, ljubi ♪
  15.      ljúba  -e ž, ljúbih (ȗ) star. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta; dekle: to je njegova ljuba; ljuba se jezi nanj; prišel je po slovo k svoji ljubi / kot nagovor dolgčas mi je bilo po tebi, ljuba; prim. ljub ♪
  16.      ljubáv  -i ž (ȃ) 1. star. ljubezen: nedolžna, zvesta ljubav; bil je vreden njene ljubavi / ljubav do domovine 2. zastar. usluga, prijaznost, ljubeznivost: izkazati komu ljubav; ne vem, kako naj vam povrnem to ljubav / stori mi to ljubav in vprašaj / stori to meni na ljubav na ljubo ♪
  17.      ljubávnica  -e ž (ȃ) zastar. ljubica, ljubimka: ena izmed kraljevih ljubavnic ♪
  18.      ljubávnik  -a m (ȃ) zastar. ljubimec, ljubček: ljubavnik njegove žene ♪
  19.      ljúbčkati  -am nedov. (ȗ) ekspr. ljubkovati: samo razvaja ga in ljubčka ljúbčkati se ekspr. poljubljati se: kar naprej se ljubčkata ♪
  20.      ljúbi  -ega m (ȗ) star. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: ali je to tvoj ljubi; dekle že ima ljubega; koga ima za ljubega; nezvest ljubi; prim. ljub ♪
  21.      ljúbica  -e ž (ȗ) 1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim: postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico 2. star. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta; dekle: njegova ljubica se je omožila; fant ima že ljubico; priti k ljubici pod okno; nezvesta, prevarana ljubica 3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren) // ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica // ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice ● knjiž., redko ljubica vijolica ♪
  22.      ljubímka  -e ž (ȋ) ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim: knez in njegova ljubimka ◊ gled. igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb ♪
  23.      ljubímkati  -am nedov. (ȋ) 1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču 2. redko ljubkovati, božati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala ♪
  24.      ljubimkováti  -újem nedov. (á ȗ) redko ljubimkati, flirtati: nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva ♪
  25.      ljubímski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ljubimce: ljubimska zveza / igral je ljubimske in karakterne vloge ♪

   68.409 68.434 68.459 68.484 68.509 68.534 68.559 68.584 68.609 68.634  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA