Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (68.359-68.383) ![](arw_left.gif)
- líkati -am nedov. (ȋ) 1. potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi: gospodinja pere in lika; likati hlače, perilo; likati obleko na lice, narobe / likati na oglje z likalnikom na oglje; likati z vlažno krpo da se med likalnik in tkanino polaga vlažna krpa // delati kaj gladko, nezmečkano: likati pod pritiskom; likati s strojem ♦ usnj. likati usnje 2. knjiž. slovnično, stilno izboljševati: likati svojo govorico; likati jezik; likati verze 3. knjiž. vzgajati, oblikovati: učiti in likati mladino; likal se je v dobrega borca; likati se pri Cankarju / likati svoj slikarski dar 4. star. loščiti, svetliti: likati čevlje, nohte ♪
- líki vez. (ȋ) zastar., med členi v stavku kakor: jezero leži pred menoj liki na dlani ♪
- líkof -a m (ȋ) zlasti v kmečkem okolju pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu, po sklenjeni kupčiji: hiša je dokončana, zvečer bomo imeli likof / piti likof; dati za likof ∙ pog. kdaj bo likof kdaj bo delo končano ♪
- líkov -a -o prid. (ȋ) bot., v zvezi likovo vlakno vlakno ličja ♪
- líkovnica -e ž (ȋ) ženska oblika od likovnik: razstavlja skupina mladih likovnic ♪
- líkovnik -a m (ȋ) publ. likovni umetnik, upodabljajoči umetnik: razstava del starejših slovenskih likovnikov; likovniki, skladatelji, pesniki ♪
- líkovnost -i ž (ȋ) um. skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje: abstraktna, čista likovnost ♪
- líktor -ja m (ȋ) pri starih Rimljanih uslužbenec, ki nosi pred visoko uradno osebo liktorski sveženj: pred konzulom so stopali liktorji ♪
- líktorski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na liktorje: liktorske dolžnosti / liktorski snop v fašistični Italiji butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma; liktorski sveženj pri starih Rimljanih butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti ♪
- líkvida -e ž (ȋ) lingv. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik: l in r sta likvidi ♪
- likvidácija -e ž (á) 1. nav. ekspr. odprava, uničenje, odstranitev: likvidacija kolonializma, nepismenosti, oborožitve / likvidacija dolgov / publ. levo krilo stranke zahteva voditeljevo politično likvidacijo 2. jur. prenehanje obstoja gospodarske organizacije: izvesti likvidacijo / redna likvidacija; prisilna likvidacija stečaj // v zvezi z v postopek za to prenehanje: iti, preiti v likvidacijo; biti v likvidaciji; zadruga v likvidaciji 3. usmrtitev po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: opraviti likvidacijo / množične likvidacije prebivalstva ◊ adm. presoja pravilnosti knjigovodske listine in njena priprava za nadaljnjo obravnavo ♪
- likvidacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na likvidacijo: likvidacijski ukrepi kolonizatorjev / likvidacijski odbor; uveden je likvidacijski postopek / to taborišče je bilo izrazito likvidacijsko taborišče ◊ ekon. likvidacijska masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji ♪
- likvidátor -ja m (ȃ) 1. nav. ekspr. kdor kaj odpravi, uniči, odstrani: likvidatorji narodnih manjšin 2. jur. kdor izvaja postopek redne likvidacije: opravljati posle likvidatorja 3. kdor koga usmrti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: določiti likvidatorja 4. uslužbenec v likvidaturi: likvidator osebnih dohodkov, računov ◊ polit. pristaš likvidatorstva ♪
- likvidátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na likvidatorje ali likvidatorstvo: biti dodeljen likvidatorski enoti / likvidatorska smer v partiji ♪
- likvidátorstvo -a s (ȃ) polit. smer v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zaradi carističnega terorja zavzemala za razpust stranke: Leninov boj proti likvidatorstvu // slabš. taka smer v stranki, partiji sploh: S temi željami smo se oglasili ravno v času, ko je prišlo pri nas spet do najhujšega likvidatorstva in frakcionaštva, in sicer na robiji v Mitrovici (Tito - M. Močnik) ♪
- likvidatúra -e ž (ȗ) oddelek v podjetju, ustanovi, v katerem se likvidirajo knjigovodske listine: biti zaposlen v likvidaturi ♪
- likvidírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. odpraviti, uničiti, odstraniti: industrija je likvidirala staro obrt; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati sovražno postojanko 2. jur. napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti, razpustiti: likvidirati podjetje, zadrugo 3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati izdajalca, političnega nasprotnika; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance ◊ adm. presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo likvidíran -a -o: likvidirani računi; frakcijski boji so bili likvidirani; investicije so likvidirane; biti likvidiran na ukaz gestapa ♪
- likvídnost -i ž (ȋ) 1. sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilna sposobnost: likvidnost gospodarske organizacije se veča; stopnja likvidnosti / likvidnost gospodarstva 2. ekon. značilnost, da se (kaj) lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljivost: različna likvidnost premoženja ♪
- líkvor -ja m (ȋ) anat. tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, možgansko-hrbtenjačna tekočina: preiskava likvorja ♪
- líla prid. neskl. (ȋ) pog. (bledo) vijoličast, lilast: lila obleka; jopica je lila líla prisl.: lila rožnata znamka ♪
- lílast -a -o prid. (ȋ) (bledo) vijoličast: lilasti cveti; nositi lilasto obleko; lilasto pisemce; pesn. lilast somrak / rad ima lilasto barvo lílasto prisl.: lilasto moder; lilasto siv ♪
- lílija -e ž (í) vrtna rastlina z visokim steblom in velikimi lijakastimi belimi cveti: cvetoča lilija; vonj lilij; dekle je bilo čisto kot lilija / bela lilija ● star. pred svetom nosi lilijo dela se nedolžnega, čistega ◊ bot. kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; etn. bela bela lilija otroška igra, pri kateri eden od igralcev stoji z zavezanimi očmi sredi kroga drugih in izbere koga, da zavzame njegovo mesto; zool. morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea ♪
- lílijan tudi liliján -a m (ȋ; ȃ) vrtn. okrasna ali divja rastlina z dolgimi pritličnimi listi in velikimi lijakastimi cveti; maslenica ♪
- lílijast -a -o prid. (í) podoben liliji: lilijasti okraski na kapitelu / knjiž., ekspr. imeti lilijast obraz zelo bel; nedolžen, čist ♪
- lílijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na lilijo: lilijski listi / knjiž., ekspr. njene lilijske roke bele, krhke // knjiž., ekspr. nedolžen, čist: lilijska mladost lílijsko prisl.: lilijsko bel obraz ♪
68.234 68.259 68.284 68.309 68.334 68.359 68.384 68.409 68.434 68.459