Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (68.259-68.283)



  1.      látva 1 -e ž (ā) redko lata, letev: raztrgana streha kaže latve
  2.      látva 2 -e ž (á) knjiž., redko latvica: počena latva
  3.      látvica  -e ž (á) 1. lončena skleda z dulcem, rabljena za mleko: razbiti latvico; naliti mleko v latvice / latvica kislega mleka; dolinica je ležala med hribovjem kakor zelena latvica 2. zool. morski polž, pritrjen z nezavito hišico vred na skalo, Patella: nabirati latvice po obrežnih skalah
  4.      láva 1 -e ž (ā) 1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju; ognjenik bruha lavo; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava; divja množica se vali kakor lava / strjena lava / žareča lava 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: nezadržna lava demonstrantov; lava sovražne vojske je dosegla mejo
  5.      láva 2 -e ž (ā) 1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava 2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo
  6.      lavabó  -ja m (ọ̑) redko umivalnik, umivalna školjka: kupiti kopalno kad in lavabo
  7.      lavantínski  -a -o prid. () rel., v zvezi lavantinska škofija škofija, ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru
  8.      lávast  -a -o prid. (ā) ki vsebuje lavo: lavasta tla / lavasta snov podobna lavi
  9.      lávdon  -a m () 1. pog., ekspr. oblasten, neukrotljiv človek: kakšen lavdon je ta ženska / kdo bi ugnal tega mojega lavdona, je vzdihovala mati 2. nižje pog., v medmetni rabi, navadno v zvezi fiks lavdon izraža močno podkrepitev trditve: fiks lavdon, da je tako / fiks lavdon, daj mi že mir
  10.      lávfar  -ja m (á) nav. mn., etn. vsaka od ustaljeno oblečenih pustnih šem, ki nastopajo v Cerknem: lavfarji tekajo po cesti
  11.      lávica  -e ž (ā) manjšalnica od lava2: vzeti steklenico iz lavice
  12.      lavína  -e ž () 1. snežni plaz: odjuga je sprožila lavino; nevarnost lavin; čustva so ga zajela kakor neustavljiva lavina 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: lavina tankov se je razlila po pokrajini / sprožiti lavino laži in podtikanj
  13.      lavínski  -a -o prid. () nanašajoč se na lavino: lavinska področja / lavinski psi psi, izučeni za reševanje izpod plazov; lavinska sonda ♦ šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem področju
  14.      lavírati 1 -am nedov. () 1. navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti: jadrnica je lavirala in se bližala pristanišču 2. knjiž. ravnati previdno, primerno okoliščinam za dosego cilja: politik je laviral in sklepal kompromise; znal je tako spretno lavirati, da si je pridobil vodilno mesto / lavirati med političnimi strankami omahovati
  15.      lavírati 2 -am nedov. in dov. () um. osnovno enobarvno risbo izmivati z vodo, da se dobijo vmesni toni: risati in lavirati lavíran -a -o: lavirana perorisba; lavirana risba s tušem
  16.      lavór  -ja m (ọ̑) pog. umivalnik, umivalna skleda: naliti vodo v lavor; umivati si noge v lavorju; emajliran lavor
  17.      lávra  -e ž () v pravoslavni cerkvi velik, pomemben samostan
  18.      làz  láza m ( á) s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo: širiti laz; orati, pasti v lazu; laz v bregu / novi priseljenci so začeli krčiti laze
  19.      lazánja  tudi laságna -e [lazanja] ž () nav. mn., gastr. pečena jed iz rezančnega testa z različnimi nadevi: postreči z lazanjami / mesne, zelenjavne lazanje
  20.      lázar 1 -ja m () zool. večji polž brez hišice, navadno temnejše barve, Arion: gozdni lazar
  21.      lázar 2 -ja m () kdor živi v lazu: domačija samotnega lazarja
  22.      lazaríst  -a m () član reda, ki se ukvarja zlasti z misijonskim delom
  23.      lazarón  -a m (ọ̑) nav. slabš., v južnoitalijanskem okolju postopač, delomrznež, berač: neapeljski lazaroni
  24.      lázica  -e ž () šalj., redko uš: tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico
  25.      lazíti  in láziti -im, tudi láziti -im nedov. ( á ; á ) 1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo; deževniki lazijo po prekopani zemlji; laziti sem in tja // premikati se (sem in tja) tako, da je telo zelo blizu podlage: muha lazi; mravlje lazijo po mravljišču // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, pač pa že lazi; ne upam si laziti po teh skalah; otrok lazi pod mizami 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se (sem in tja): bled in brez moči lazi okoli hiše; bolnik lazi kot senca / vsak dan težko obložen lazi iz doline / tat tiho lazi; lazil je okoli stavbe in oprezoval 3. ekspr. hoditi: laziti ob palici; ne lazi po blatu; laziš kot polž zelo počasi / cele dneve lazi brez cilja okoli / laziti po vseh štirih / laziti k dekletu; po gozdu lazi za zajci; ne morem mu ubraniti, da ne bi lazil po hribih / za tisto vdovo lazi / njegov oče je lazil še v strgani obleki, on pa je bogataš 4. večkrat lesti: gosenica je lazila od enega roba lista do drugega / otrok kar naprej lazi pod klop / bolnik rad lazi k oknu ● knjiž. tam lazijo kače živijo, so; pog., ekspr. laziti okrog žensk, za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; ekspr. gospodar lazi za hlapci jih skrivaj nadzoruje; slabš. slišal sem, da lazi za tistim oznanjevalcem novih naukov je njegov privrženec; ekspr. ne lazite po prstih za mojim hrbtom ne delujte, ne ukrepajte zahrbtno proti meni; ekspr. kod pa tako dolgo lazi kje je, kje se mudi, zadržuje lazèč -éča -e: lazeča golazen

   68.134 68.159 68.184 68.209 68.234 68.259 68.284 68.309 68.334 68.359  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA