Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (68.059-68.083) 
- lagrimóso [-ozo] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja jokajoče ♪
- lagúna -e ž (ȗ) plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina: voziti se po laguni; mirna laguna / lagune atolov / ekspr. mesto na lagunah Benetke ♪
- lagúnast -a -o prid. (ȗ) ki ima veliko lagun: lagunasta obala ♪
- lagúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na laguno: mirne lagunske vode / zaliv lagunskega tipa / ekspr. lagunsko mesto Benetke ♪
- lagva gl. lagev ž ♪
- lágvica -e ž (á) star. steklenička: lagvica žganja ♪
- lahkôča -e ž (ó) zastar. lahkost, lahkota: lahkoča gibov / z lahkočo premagati ovire ♪
- lahkokríl -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. 1. ki hitro, lahkotno leta: lahkokrila ptica / ekspr. lahkokrile deklice 2. ekspr. lahkoten, sproščen: njen lahkokrili smeh / lahkokrila upodobitev igralske vloge ♪
- lahkokrílka -e ž (ȋ) knjiž., ekspr. ptica, ki hitro, lahkotno leta: glej tiste lahkokrilke nad vodo ● knjiž., ekspr. pesem lahkokrilka lahkotna, sproščena pesem ♪
- lahkokrúhar -ja m (ȗ) star. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: on je lahkoživec in lahkokruhar ♪
- lahkonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. hiter, uren, živahen: takrat sem bil še lahkonog; lahkonoga deklica; lahkonoga srna lahkonógo prisl.: lahkonogo je skočila z voza ♪
- láhkost -i ž (á) lastnost, značilnost lahkega: lahkost perja / peruti dajejo ptici lahkost / lahkost in gibčnost ♪
- lahkôta -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lahkega: lahkota prvih uspehov ga je uspavala; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji gibčnost, prožnost / obšel ga je občutek lahkote 2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkoto izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: z lahkoto je nosil vreče; z lahkoto je premagal nasprotnike / on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz / publ., z oslabljenim pomenom če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani pogoji za napredek ♪
- lahkôtnost -i ž (ó) lastnost, značilnost lahkotnega: lahkotnost gibov / lahkotnost pisateljevega pripovedovanja, stila / lahkotnost njegovega nastopa je privlačna / lahkotnost duha gibčnost, prožnost ♪
- lahkoúmnost -i ž (ú) 1. star. lahkomiselnost: zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo; mladostna lahkoumnost 2. zastar. lahka razumljivost: spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti ♪
- lahkožív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje 2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila ♪
- lahkožívka -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki moralno ni neoporečna: zaiti v slabo družbo, med lahkoživke ♪
- lahkožívost -i ž (í) lastnost, značilnost lahkoživega človeka: njena lahkoživost je bila splošno znana / lahkoživost in brezskrbnost ♪
- láhnost -i ž (á) lastnost, značilnost lahnega: lahnost vetriča ♪
- lahón -a m (ọ̑) slabš. 1. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: lahoni in nemčurji 2. Italijan: upreti se lahonom ♪
- Láhov in láhov -a -o prid. (á) star., v zvezah: on da je nedolžen pri tem? Seveda, nedolžen kot Lahov koš ni nedolžen; reven kot Lahov koš zelo ♪
- laicizácija -e ž (á) laizacija: laicizacija družbe; laicizacija znanosti v 18. stoletju ♪
- laicizírati -am dov. in nedov. (ȋ) laizirati: laicizirati šolski pouk / laicizirati duhovnika; redovnik se je laiciziral ♪
- láičnost -i ž (á) lastnost, značilnost laičnega: laičnost te kritike je očitna / boj za laičnost šolstva ♪
- láik -a m (á) 1. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak: v umetnosti sem laik; laik si težko predstavlja zapletenost tega procesa; strokovnjaki in laiki / ekspr.: sami laiki sodijo o glasbi; popoln laik 2. knjiž., redko amater, diletant: slikar laik 3. rel. vernik, ki ni duhovnik ali redovnik: duhovščina in laiki // navadno v zvezi z brat član samostanskega reda, ki ni duhovnik: vrt obdelujejo bratje laiki ♪
67.934 67.959 67.984 68.009 68.034 68.059 68.084 68.109 68.134 68.159 
