Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (67.884-67.908) ![](arw_left.gif)
- kustódinja -e ž (ọ̑) muzejska uslužbenka z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: izkopavanje je vodila kustodinja ♪
- kústos -a m (ȗ) muzejski uslužbenec z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: razstavo je pripravil kustos / biti imenovan za kustosa / galerijski, muzejski kustos ♪
- kústosinja -e ž (ȗ) ženska oblika od kustos: razstavo je pripravila kustosinja ♪
- kùš medm. (ȕ) 1. klic psu lezi, miruj: kuš, tukaj ostani 2. nizko, klic človeku bodi tiho, molči: kuš, babe ♪
- kúščar -ja m (ū) 1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev ♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria // nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar 2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov) ♪
- kúščarica -e ž (ū) star. kuščar: v skalovju je veliko kuščaric ◊ zool. kraška kuščarica kuščar, ki živi na krasu, Lacerta melisellensis; siva kuščarica martinček; živorodna kuščarica ki koti žive mladiče, Lacerta vivipara ♪
- kúšniti -em dov. (ú ȗ) nižje pog. poljubiti: kušnil jo je na lice ♪
- kúštra -e ž (ȗ) ekspr. razmršeni lasje: grdo ga je pogledal izpod svoje kuštre / otroška kuštra razmršena, kodrasta glava ♪
- kúštrast -a -o prid. (ū) ekspr. razmršen: kuštrasto dekle / kuštrasta okrogla glava ♪
- kúštrati -am nedov. (ȗ) ekspr. delati kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; mršiti: nikar ga ne kuštraj; s prsti se kuštra / veter mu kuštra brado, lase ♪
- kúštrav -a -o prid. (ū) ekspr. 1. ki ima zelo goste, navadno kodraste lase: kuštrav fant / skozi okno je pomolil kuštravo glavo / kuštravi lasje 2. razmršen: bil je kuštrav in neobrit ♪
- kuštroglàv in kuštrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ima razmršeno, kodrasto glavo: kuštroglavo dekle ♪
- kúta -e ž (ú) dolgo, široko vrhnje oblačilo menihov in redovnikov, navadno s kapuco in močnim pasom: nositi, obleči kuto; črna, rjava kuta / frančiškanska, meniška kuta ♪
- kútar -ja m (ȗ) slabš. menih, redovnik: iz samostana je stopilo več kutarjev ♪
- kutíkula -e ž (ȋ) biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka kutikula; zgradba kutikule / lasna kutikula ♪
- kutín -a m (ȋ) kem. organska spojina, ki tvori kutikulo: lignin in kutin ♪
- kútina -e ž (ū) sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin ◊ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica ♪
- kútinov -a -o prid. (ū) nanašajoč se na kutino: kutinov kompot / kutinovo drevo ♪
- kúzla -e ž (ȗ) nizko psica: kuzla je divje lajala / kot psovka kuzla stara ♪
- kúzlica -e ž (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kuzla: pred hišo je renčala kuzlica ♪
- kuzmáti -ám tudi kúzmati -am nedov. (á ȃ; ȗ) star. mršiti, kuštrati: veter mu kuzma brado ♪
- kúža -a tudi -e m (ȗ) ljubk. pes: črn, lisast kuža; muca in kuža ♪
- kužílo -a s (í) med., vet. kar povzroča okužbo: prenašalec kužila ♪
- kúžiti -im nedov. (ú ȗ) okuževati: s kašljanjem je kužil otroka / bolnik kuži zrak; pren., ekspr. nova misel je kužila evropski proletariat ♪
- kužljív -a -o prid. (ȋ í) med. ki lahko okuži: kužljiv bolnik / kužljive ošpice ♪
67.759 67.784 67.809 67.834 67.859 67.884 67.909 67.934 67.959 67.984