Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (67.609-67.633)


  1.      krúncati  -am nedov. (ȗ) ekspr., redko šepati: že od rojstva krunca ♪
  2.      krúp  -a m (ȗ) med. davica žrela, grlovka ♪
  3.      krupón  -a m (ọ̑) usnj. vsak od dveh delov kože s hrbta goveda ali prašiča: desni, levi krupon // usnje iz te kože, navadno za podplate: nepremočljiv, odporen krupon / komerčni krupon trdo podplatno usnje za težko obutev ♪
  4.      krušíti  in krúšiti -im, in krúšiti -im nedov. (ȋ ú; ú ū) povzročati, da odpadajo majhni, drobni deli s površja kake stvari: začel je lomiti ključavnico in krušiti desko; ne kruši stene krušíti se in krúšiti se, in krúšiti se zaradi delovanja zunanjih sil izgubljati s površja majhne, drobne kose: omet se kruši; kamenje se je začelo krušiti / lonec se že kruši ♪
  5.      krušljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) kruši: stari krušljivi zidovi / krušljiva skala ♪
  6.      krušljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost krušljivega: krušljivost stene ♪
  7.      krúšna  -e ž (ū) nar. koroško (krušno) žito: krušno so hranili za poletne mesece ● nar. prekmursko iti na krušno postati preužitkar ♪
  8.      krúšnica  -e ž (ȗ) 1. krpa za pokrivanje, zavijanje (krušnega) testa, kruha: krušnico je posula z moko; zaviti kruh v belo krušnico 2. podolgovata posoda za testo, pletena iz slame: dati kruh v krušnico 3. etn. miza s koritom za mesenje: nasuti moko v krušnico ♪
  9.      krúšnik  -a m (ȗ) 1. krušnjak: v krušniku je imel hrane za tri dni 2. nar. vzhodno preužitkar: trdo življenje krušnika ♪
  10.      krušnják  in krúšnjak -a m (á; ȗ) torba, navadno za čez ramo, v kateri se nosi hrana: segel je v krušnjak po malico; krušnjak in vetrovka ♪
  11.      krút  -a -o prid., krútejši (ȗ ū) ki v svojem ravnanju, dejanju zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja nepopustljivo nasilje, nepopustljiv pritisk: krut človek, sovražnik; krut in sebičen je / krut odnos do ujetnikov; kruta strogost / to so bili kruti časi / ekspr. kruta resnica // knjiž., ekspr. zelo hud: krut mraz / kruta kazen / živi v kruti revščini krúto 1. prislov od krut: kruto ravna z njim 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: vse se mu kruto maščuje; kruto se varaš ♪
  12.      krútost  -i ž (ū) lastnost, značilnost krutega človeka: krutost osvajalcev / nastopil je z vso krutostjo / krutost njegovih besed jo je prizadela ♪
  13.      krváv  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kri: a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje ● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil ◊ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; med. krvava griža griža s krvavim blatom; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum krvávo 1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel ♪
  14.      krvavíca  -e ž (í) klobasa z nadevom, ki mu je primešana kri: delati krvavice; krvavica in jetrnica / krvavica s kislim zeljem / sladka krvavica ♪
  15.      krvavíčnost  -i ž (ȋ) med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija: podedovati krvavičnost ♪
  16.      krvavíti  -ím nedov. (ȋ í) redko delati kaj krvavo: krvaviti obvezo ♪
  17.      krvávkast  -a -o prid. (ȃ) ki vsebuje kri: krvavkast izcedek, izmeček; na ustih je imel krvavkasto peno / krvavkast madež // ekspr. rdečkast: krvavkasta svetloba ♪
  18.      krvavo...  ali krvávo... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na krvav: krvavoličen; krvavook ♪
  19.      kŕvca  -e ž (ȓ) ekspr. kri: topla krvca mu teče po obrazu ♪
  20.      krvi...  prvi del zloženk, kakor krvižejen ipd., gl. kri ♪
  21.      krvníca  -e ž (í) 1. ženska oblika od krvnik: izročena je bila krvnici 2. bot. navadno užitna goba belkaste ali rjavkaste barve, brez klobuka; prašnica ♪
  22.      krvníčka  -e ž (ȋ) nav. mn., biol. krvna celica: nastanek krvničk / bela, rdeča krvnička ♪
  23.      krvník  -a m (í) knjiž. rabelj: delo krvnika / izročiti koga krvniku // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: krvniki divjajo po deželi; brezdušen, krut krvnik ♪
  24.      krvnína  -e ž (ȋ) jur., v srednjem veku spravnina za usmrtitev ali hudo telesno poškodbo ♪
  25.      krvníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krvnike: krvniški posel / krvniški oder ♪

   67.484 67.509 67.534 67.559 67.584 67.609 67.634 67.659 67.684 67.709  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA