Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (67.509-67.533)


  1.      króta  -e ž (ọ́) 1. pog., ekspr. krastača: na cesto je skočila krota; velika rjava krota 2. nizko človek, navadno manjši, drobnejši: s to kroto ne želim imeti opravka / kot psovka ti zoprna krota // ekspr. otrok: ti krota mala ♪
  2.      krótica  -e ž (ọ́) manjšalnica od krota: na stezo je skočila krotica / ti krotica mala ♪
  3.      krotíca  -e ž (í) star. vozel, zanka: narediti krotico; krotica na niti // med. vozlu podobna razširina žile: krotica ji je počila / krotica na zadnjiku krčna žila ♪
  4.      krotíčast  -a -o prid. (í) star. krtičast: krotičaste noge ♪
  5.      krotíčiti  -im nedov. (í ȋ) redko krotovičiti: trpljenje ga krotiči / nit se mu trga in krotiči ♪
  6.      krotílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) ženska oblika od krotilec: krotilka levov in tigrov ♪
  7.      krotílnica  -e ž (ȋ) prostor, kjer se krotijo navadno (divje) živali: krotilnica zveri ♪
  8.      krotíti  -ím nedov. (ȋ í) delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti // nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike // nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh ● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo krotèč -éča -e: kroteč jezo je delal dalje ♪
  9.      krotkóst  in krôtkost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost krotkega: krotkost jagnjet / raba peša krotkost mu je bila prirojena ♪
  10.      króton  -a m (ọ̑) vrtn. lončna rastlina z različno pisanimi listi, Codiaeum: presaditi kroton ♪
  11.      krotovíca  -e ž (í) star. 1. oteklina, modrica: po hrbtu je imel krotovice 2. vozel, zanka: krotovica na volni / v blagu so bile vtkane krotovice ◊ tekst. vozlu podobna tvorba na niti, preji, ki nastane zaradi premočnega, nepravilnega vitja ♪
  12.      krotovíčast  -a -o prid. (í) nav. ekspr. krivenčast, zvit: krotovičasta korenina / v daljavi se vidijo krotovičasti obronki // vozlast, zankast: krotovičast bič / krotovičasta preja ♪
  13.      krotovíčiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. povzročati bolečine: trpljenje ga krotoviči; brezoseb. krotoviči ga v želodcu 2. s širokim pomenskim obsegom vznemirjati, mučiti: ne vem, kaj ga krotoviči; to dejstvo mu krotoviči možgane / dolgo so ga krotovičili 3. dajati čemu drugačno obliko, kot jo ima navadno: ohlapnost izraza krotoviči osnovno misel teksta / na vse načine je krotovičil dejstva krotovíčiti se dobivati nenavadno, nepravilno obliko: listje se krotoviči in suši // krčevito se zvijati: krotovičiti se od bolečine / med praprotjo se je krotovičila kača zvijajoče se premikala ● ekspr. nekaj časa se je krotovičil, potem je pa priznal se upiral, branil ◊ tekst. nit, preja se krotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja se oblikuje v vozlom podobne tvorbe ♪
  14.      kròv  krôva m (ȍ ó) 1. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna: iz kabine je odšel na krov; valovi so pljuskali na krov; krov iz hrastovih desk; ograja krova / vrgel je steklenico čez krov čez ograjo krova / na krov je prišlo veliko novih potnikov vkrcali so se na ladjo / ladijski krov ∙ ekspr. vreči kaj čez krov zavreči, odkloniti; publ. letalo je imelo na krovu bombe s seboj, v sebi ♦ navt. krov vsaka od vodoravnih plošč, ki zapirajo ladijske prostore in delijo ladjo po višini; glavni krov; spodnji krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; vodja krova član posadke, ki skrbi za vzdrževanje krovne opreme 2. star. streha: popravljati krov / slamnati krov / božji krov cerkev // dom, (domača) hiša: priseljenci so našli tu svoj krov / domači ali rodni krov ♪
  15.      krôvnica  -e ž (ȏ) 1. šport. krov, zlasti pri kajaku, kanuju: zaradi odprte krovnice ga je zalivala voda 2. redko (strešna) letev: pribiti krovnico ♪
  16.      krovnína  -e ž (ȋ) geol. vse plasti, ki ležijo nad določeno plastjo kamnine: krovnina premogovega sloja ♪
  17.      krovnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krovnino: krovninska kamnina / krovninska plast krovnina ♪
  18.      krôvski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na krovce ali krovstvo: krovska dela / krovski klepar; krovski mojster ♪
  19.      krôvstvo  -a s (ó) dejavnost krovcev: zidarstvo in krovstvo ♪
  20.      króžica  -e ž (ọ̑) nar. vzhodno kozarec: naliti vina v krožice / izpiti polno krožico ♪
  21.      krožíti  in króžiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga // krožno se gibati: zrak kroži; voda kroži skozi dno akvarija / kri kroži 2. nav. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot: črni krokarji so krožili po zraku; jata ptic kroži nad njim / nad mestom krožijo letala 3. preh. povzročati, da je kaj podobno krogu: smeh ji kroži ustnice / veter kroži dim nad grmado / krožiti desko zaokrožati 4. ekspr. hoditi brez cilja, brez orientacije: ves dan je krožil po gozdu; s prijateljem sta krožila po mestu / avtomobili krožijo po cestah se gibljejo, premikajo 5. ekspr. prehajati od ene osebe k drugi: v skupini je krožila cigareta / kovanec je krožil okrog mize / nekaj izvodov časopisa še kroži / pogled mu je krožil po zbrani družbi // pripovedovati se, širiti se: razne govorice krožijo; takšne vesti krožijo med ljudmi, po svetu / o njem kroži nešteto anekdot 6. star. peti, prepevati: začeli so krožiti / krožil je vesele pesmice / slavec kroži ● ekspr. venomer kroži okrog nje je pri njej; ekspr. kri mu je začela veselo krožiti (po žilah) postal je vesel, razigran ◊ fin. denar kroži menjuje lastništvo; šport. krožiti (z rokami) delati gibe (z rokami) v obliki kroga krožèč -éča -e: krožeči jastrebi ♪
  22.      króžkar  -ja m (ọ̑) žarg. član krožka: v razredu je bilo veliko krožkarjev ♪
  23.      króžkarstvo  -a s (ọ̑) nastajanje in delovanje krožkov: na šoli se je krožkarstvo zelo razmahnilo ♪
  24.      krožljív  -a -o prid. (ȋ í) les. razpokan v smeri letnic: krožljiv hlod ♪
  25.      króžnica  -e ž (ọ̑) 1. geom. sklenjena ravninska krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krožnico s šestilom / žig z eno, dvema krožnicama 2. knjiž. pot v obliki krožnice: gibanje elektronov po krožnici / satelit se je usmeril na krožnico okoli zemlje ♪

   67.384 67.409 67.434 67.459 67.484 67.509 67.534 67.559 67.584 67.609  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA