Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (67.384-67.408)


  1.      krmáča  -e ž (á) zastar. svinja: krmača je povrgla ♪
  2.      krmár  -ja m (á) 1. kdor krmari: določili so ga za krmarja čolna; pren., ekspr. krmar vladne politike 2. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od mornarja, ali nosilec tega čina: krmar vlačilca ◊ navt. avtomatski krmar naprava za avtomatično krmarjenje; šport. dvojec s krmarjem tekmovalni čoln, v katerem sta dva veslača in krmar ♪
  3.      krmaríca  -e ž (í) ženska oblika od krmar: spretna krmarica čolna / krmarica države ♪
  4.      krmáriti  -im nedov. (á ȃ) določati, omogočati gibanje s krmilom v določeni smeri, navadno vodnemu vozilu: znal je krmariti; krmariti ladjo / previdno je krmaril čoln proti bregu / vozilo je zanašalo in ga je bilo težko krmariti; pren., ekspr. dobro je krmaril med nasprotnima taboroma // v zvezi s s, z določati smer plavanja, letenja: riba krmari s plavutmi; krmariti z repom ◊ šport. smučati s spreminjanjem smeri krmárjen -a -o: avtomatično krmarjena ladja ♪
  5.      krmárnica  -e ž (ȃ) navt. prostor na ladji, v katerem je krmilna naprava s krmilnim kolesom: krmarnica in kapitanova kabina ♪
  6.      krmárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krmarje: krmarski poklic / prijavil se je za krmarski izpit / krmarska klop ♪
  7.      krmílar  -ja m (ȋ) knjiž. krmar: bil je krmilar na trgovski ladji ♪
  8.      krmíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. publ. določati, omogočati gibanje in delovanje kake naprave: avtomatsko, ročno krmiliti stroj; krmiliti jeklena vrata z električnim tokom / vodilni oddajnik krmili pomožne oddajnike vodi, usmerja / daljinsko krmiliti raketo ♦ elektr. uravnavati prehod elektronov ali ionov v elektronki 2. star. krmariti: krmiliti čoln; veslati in krmiliti / krmiliti barko življenja krmíljen -a -o: elektronsko krmiljeni stroji ♪
  9.      krmílka  -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska oblika od krmilec: krmilka prašičev ♪
  10.      krmílnica  -e ž (ȋ) pokrit prostor, navadno podoben hišici, v katerega se daje hrana za ptice, divjad: v gozdu je bilo več krmilnic / ptičja krmilnica // prostor, prirejen za krmljenje domačih živali: hlev je imel prizidano tudi krmilnico ♪
  11.      krmílnik  -a m (ȋ) posoda, priprava za krmljenje (domačih) živali: krmilnik za piščance, prašiče; krmilniki in napajalniki ♦ agr. avtomatski krmilnik ♪
  12.      krmílnost 1 -i ž (ȋ) lastnost, značilnost krmilnega1: krmilnost moke ♪
  13.      krmílnost 2 -i ž (ȋ) sposobnost za spreminjanje smeri gibanja, zlasti s krmilom: krmilnost letala ♪
  14.      krmílo 1 -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj živalskega organizma: za krmilo so uporabljali moko / tovarna krmil ♦ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi ♪
  15.      krmílo 2 -a s (í) 1. naprava, katere premikanje določa smer gibanja vozila: obračati krmilo; prijeti za krmilo; krmilo avtomobila, kolesa ∙ prepustiti krmilo sopotniku vožnjo vozila; publ. vinjen je sedel za krmilo začel voziti; publ. šofer je izgubil oblast nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila // gibljiva plošča pri ladji, letalu, s katero se spreminja smer gibanja: pomožno krmilo na premcu; konstrukcija krmila; spremeniti položaj krmila ♦ aer. smerno krmilo s katerim se spreminja smer leta; višinsko krmilo s katerim se spreminja višina leta 2. ekspr. vodilni položaj, vodstvo: niti za trenutek ni izpustil krmila; prevzeti krmilo države; biti, ostati na krmilu / odločno je vzela krmilo v svoje roke ♪
  16.      kŕmiti 1 -im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ) 1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino // nizko hraniti: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren. otroke je krmil s puhlo in površno literaturo 2. redko dajati jesti, zlasti živali, živalim: voloma je krmil samo deteljo kŕmljen -a -o: konj je dobro krmljen ♪
  17.      kŕmiti 2 -im nedov. (ŕ r̄) star. krmariti: krmiti ladjo ♪
  18.      krmívo  -a s (í) redko snov, ki veča krmilnost1: ta snov ima v sebi mnogo krmiva ♪
  19.      krmólja  -e ž (ọ̄) alp. kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene: prenočil je pod krmoljo ♪
  20.      kŕmski  -a -o prid. (r̄) knjiž. krmen1: krmska koruza; krmske rastline ♪
  21.      kŕn 1 -a m (ŕ) star. krma2: svetilke so pritrdili na krn; čoln z visokim krnom ♪
  22.      kŕn 2 -a m (ŕ) štrcelj: krn noge / amputacijski krn ♪
  23.      kŕn  -a -o prid. (ȓ ŕ) redko nerazvit, zakrnel: krn rep / povsod se je srečaval s krnimi družinami in propadajočimi kmetijami okrnjenimi ♪
  24.      kŕnast  tudi kŕnjast -a -o prid. (ŕ) nav. ekspr. nerazvit, zakrnel: krnast organ, rep ♪
  25.      krníca  -e ž (í) 1. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; tolmun: vreči kaj v krnico; nevarne krnice // plitvejša kotanja, navadno napolnjena z vodo: krnice so bile polne vode / plitva krnica / kalna krnica voda v krnici 2. agr. spodnji del preprostejše sadne stiskalnice, po katerem odteka mošt: postaviti koš na krnico 3. geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline: v krnici se je nabral sneg / ledeniška krnica 4. nar. vzhodno večja okrogla posoda, navadno izdolbena iz enega kosa lesa: mesiti kruh v krnici / krnica za pomivanje posode ♪

   67.259 67.284 67.309 67.334 67.359 67.384 67.409 67.434 67.459 67.484  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA