Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (67.009-67.033)


  1.      kóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovničarje ali kovnico: kovniški material / kovniško delo / kovniški obrat ♪
  2.      kóvnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost kovnega: kovnost jekla / preizkus kovnosti ♪
  3.      kôza  -e stil. -é ž (ó) 1. manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki se goji zlasti zaradi mleka: koza meketa; kozo molsti, pasti; čreda koz; skače kot koza / angorska koza ki ima dolgo, mehko dlako; domača koza; kašmirska koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije 2. slabš. neumna, domišljava ženska: ona je prava, velika koza / kot psovka: koza neumna; koza kozasta 3. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje: desko položiti na kozo / tesarska koza; koza za žaganje drv // tej podobna priprava, ki se rabi kot podstavek: risalna deska, postavljena na dveh kozah 4. nar. okrogla lončena posoda, navadno s tremi nogami ali brez njih: okrog koze je bilo polno žerjavice 5. mn. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži: preboleti koze; epidemija koz / ekspr. takrat so razsajale koze; pog. koze cepiti proti kozam; zastar. koze staviti cepiti proti kozam ● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ agr. koza kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; grad. koza lesena, kovinska priprava, na katero se položi deska, ploh; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; med. črne koze kužna bolezen s krvavimi mehurčki na koži; strojn. ležajna koza kovinska priprava za držanje ležaja v določeni razdalji od tal; šport. koza telovadno orodje za preskoke; vet. goveje, ovčje koze; zool. divja koza gams ♪
  4.      kozáča  -e ž (á) 1. slabš. manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki se goji zlasti zaradi mleka; koza: kozača se je zakadila vanj 2. redko lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: desko položiti na kozačo ◊ zool. velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami; uralska sova ♪
  5.      kozáčka  -e ž (ȃ) ženska oblika od kozak: oženil se je z mlado kozačko ♪
  6.      kozák  -a m (á) 1. v carski Rusiji pripadnik vojaškega sloja prebivalcev nekdanjih mejnih krajin države: donski, zaporoški kozaki // pripadnik posebnih, zlasti konjeniških enot, sestavljenih iz teh ljudi: tabor kozakov 2. v ruskem okolju prebivalec nekdanjih mejnih krajin: kozaki razpravljajo o kolhozih ◊ zool. obrobljeni kozak hrošč s črnim, rumeno obrobljenim telesom, živeč v stoječih vodah, Dytiscus marginalis ♪
  7.      kôza klámf  kôze klámf ž, tudi neskl. (ó-ȃ) etn. otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili: igrajo se kozo klamf / zbijati kozo klamf ♪
  8.      kozaríja  -e ž (ȋ) lov. trop gamsov, ki ga sestavljajo samice, kozliči in mlajši samci ♪
  9.      kôzast  -a -o prid. (ó) redko kozav: kozast obraz // kozji: mož s kozasto brado ♪
  10.      kozáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kozake: kozaški oddelek / kozaška konjenica / kozaški škornji ♪
  11.      kozáštvo  -a s (ȃ) v carski Rusiji miselnost, lastnosti kozakov: duh starega kozaštva // redko kozaki: poveljevati kozaštvu ♪
  12.      kozàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki ima brazgotine od prebolelih koz: kozav obraz / kozav človek 2. bolan za kozami: kozava živina ♪
  13.      kozávost  -i ž (á) značilnost kozavega: kozavost obraza ◊ agr. nabrekline, ki jih na rastlinah povzročajo nekateri zajedavci ♪
  14.      kozíca  -e ž (í) 1. okrogla nizka posoda za kuhanje, dušenje, praženje: cvreti v kozici; lonci in kozice // železna posoda na treh nogah za kuhanje: na ognjišču je stala kozica 2. obrt. vstavljeni del blaga v koraku pri hlačah, pod pazduho pri rokavih: vstaviti, všiti kozico; kozice pri rokavih ◊ čeb. priprava, na katero se odlaga satje ♪
  15.      kozíca  in kôzica -e ž (í; ó) nav. ekspr. manjšalnica od koza: pasti kozice / tesarska kozica ◊ zool. kozica močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja, Gallinago gallinago; kozice prosojni in rahlo bočno stisnjeni rakci tankih nog, ki živijo zlasti v morju, Natantia; jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti ♪
  16.      kozičàv  -áva -o prid. (ȁ á) redko nekoliko kozav: kozičav obraz / kozičav mož ♪
  17.      kozíčka  -e ž (í) manjšalnica od kozica, posoda: speči meso v kozički ♪
  18.      kozína  -e ž (í) knjiž. 1. usnje iz kozje kože; kozlovina: čevlji, plašč iz kozine 2. redko kozje meso: jesti kozino ♪
  19.      kózjak  tudi kózjek -a m (ọ̑) kozji iztrebek: kurjak in kozjak ♪
  20.      kozják  -a m (á) hlev za koze: v kozjaku so imeli več koz ♪
  21.      kózji  tudi kôzji -a -e prid. (ọ̄; ȏ) 1. nanašajoč se na koza 1: kozji bobki; kozja dlaka, koža; kozje mleko / kozje usnje / je kozji pastir / gospod s kozjo brado; ekspr. kozja steza zelo ozka, strma 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: porasel s kozjimi parkeljci ● ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; fant je zvit kot kozji rog zelo; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; šalj. brati fantu kozje molitvice oštevati ga ◊ bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; obrt. kozja noga orodje z dvema ravnima, navadno v ostrem kotu stikajočima se reziloma za rezbarjenje ♪
  22.      kozjíca  -e ž (í) bot. trnata rastlina s škrlatno rdečimi, vijoličastimi ali belimi cveti v koških, Onopordum: ilirska kozjica ♪
  23.      kôzka  -e ž (ó) ekspr. manjšalnica od koza 1; kozica: kozka se že pase ♪
  24.      kozlaríja  -e ž (ȋ) slabš. neumno dejanje ali ravnanje: ne delaj kozlarij // literarno delo, sestavek, film brez vrednosti: take kozlarije že dolgo ni bral, gledal ♪
  25.      kozláti  -ám nedov. (á ȃ) nizko izmetavati iz želodca; bruhati: pijanec kozla ♪

   66.884 66.909 66.934 66.959 66.984 67.009 67.034 67.059 67.084 67.109  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA