Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (66.709-66.733) 
- koprívji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na koprivo: koprivji listi / koprivji čaj ♪
- koprívka -e ž (ȋ) med. zelo srbeč, rdeče obrobljen izpuščaj, ki se pojavi pri koprivnici ♪
- koprívnica -e ž (ȋ) med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji: jedel je jagode in dobil koprivnico ♪
- koprívničast -a -o prid. (ȋ) med. tak kot pri koprivnici: koprivničast izpuščaj ♪
- kòprodúkcija -e ž (ȍ-ú) sodelovanje pri proizvodnji česa, zlasti filmov: koprodukcija je uspela; filmska koprodukcija; koprodukcija med domačimi in tujimi filmskimi podjetji / stopili so v koprodukcijo z beograjsko založbo // žarg. koprodukcijski film: posnel je že pet nemških koprodukcij ♪
- kòprodukcíjski tudi kòprodúkcijski -a -o prid. (ȍ-ȋ; ȍ-ú) nanašajoč se na koprodukcijo: koprodukcijska pogodba / koprodukcijski filmi ♪
- kóprov in kôprov -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na koper: koprov cvet / koprova omaka ♪
- kóptski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Kopte: koptska pisava / koptski cerkveni obredi ♪
- kopúča -e ž (ú) knjiž. kepa, gruča: kopuča lešnikov ♦ min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi ♪
- kopúčast -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kopučo: kopučasti lešniki / kopučast kremen ♪
- kópula -e ž (ọ̑) lingv. pomensko nepopolni glagol, navadno biti, kot del povedka; vez: poiskati kopule v stavku // veznik: kopule: in, pa, ter ◊ filoz. beseda, ki potrjuje ali zanikuje odnos med osebkom in povedkom ♪
- kopulácija -e ž (á) 1. agr. cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; spajanje, cepljenje v sklad: kopulacija in okulacija / angleška kopulacija pri kateri imata podlaga in cepič jezičasto zarezo 2. biol. spolno razmnoževanje organizmov z združitvijo moške in ženske spolne celice: kopulacija in konjugacija 3. knjiž., redko spolno občevanje ♪
- kopulacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od kopulacija: kopulacijski postopek ♪
- kopulírati -am nedov. in dov. (ȋ) biol. opravljati kopulacijo: kopulirajo le fiziološko različne gamete ♪
- kopúlja -e ž (ú) nar. kopača, motika: kopati s kopuljo ♪
- kopúljica -e ž (ú) manjšalnica od kopulja: kopati s kopuljico ♪
- kopún -a m (ȗ) skopljen petelin: jedli so pečenega kopuna; pitani kopuni ♪
- kopúniti -im nedov. (ú ȗ) navadno v zvezi s petelin skápljati: kopuniti petelina ♪
- kór -a m (ọ̑) 1. dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce: pevci so že na koru; moški so stali pod korom; s kora so donele orgle / cerkveni, pevski kor / pog. poje na koru je cerkvena pevka 2. arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: v koru so bili zbrani duhovniki 3. zastar. skupina, zbor: sestaviti kor / ptičji kor / bibl. kori angelov 4. voj., nekdaj vojaška enota nestalne sestave, moči: vkorakal je francoski kor; prostovoljni kor ♪
- koracáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: otrok koraca po sobi; koraca široko kakor raca / starec je koracal proti svoji bajti počasi, okorno šel ♪
- koracljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi s kratkimi koraki: ob materi je koracljal otrok / koraclja okrog hiše koraca ♪
- koráča -e ž (á) nar. 1. mesto med nogami; korak: voda mu je segala do korače 2. debelna rogovila: sedi v korači in obira češnje ♪
- koračáj -a m (ȃ) ekspr., v prislovni rabi izraža prostorsko oddaljenost; korak: do doma sta imela še dobrih dvajset koračajev ♪
- koráčiti -im nedov. (á ȃ) ekspr. delati široke, lenobne korake: koračil je proti domu; počasi koračiti // star. iti, hoditi: jezno so koračili dalje; ob palici je koračila do mize / korači svojo pot / neutrudno je koračil po izbi korakal koráčiti se bahati se, postavljati se: dečki so se koračili na lesenih konjičkih / koračiti se s svojim junaštvom ♪
- koráčnica -e ž (ȃ) skladba v ritmu korakanja: godba je igrala koračnico; vesela, žalostna koračnica / pogrebna, svatbena, žalna koračnica; ob spremljavi vojaške koračnice ♪
66.584 66.609 66.634 66.659 66.684 66.709 66.734 66.759 66.784 66.809 
