Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (66.509-66.533)



  1.      konkúrz  -a m () 1. v kapitalistični ekonomiki stanje podjetja, ko to zaradi prezadolženosti ne more poravnati svojih dolgov: biti v konkurzu // sodni postopek za ugotovitev tega stanja: napovedati konkurz 2. knjiž. razpis, natečaj: objaviti konkurz za delovno mesto; javni konkurz; konkurz za najboljše dramsko delo
  2.      konkvistadór  -ja m (ọ̑) knjiž. osvajalec, pustolovec: konkvistadorji in pirati // v Srednji in Južni Ameriki, nekdaj španski, portugalski osvajalec: hlepenje konkvistadorjev po zlatu
  3.      konòp  -ôpa m ( ó) redko konopec: konj se je strgal s konopa
  4.      konôplja  -e ž (ó) 1. visoka kulturna rastlina z dlanastimi listi, ki se goji zaradi vlaken in semena, ali njeno seme: puliti konopljo; sejati konopljo; snop konoplje; raste kot konoplja hitro / treti konopljo // predivo iz te rastline: razpukati konopljo // pog. konopljena tkanina: konoplja se dobro pere / beliti konopljo ◊ agr. (konoplja) belica z moškimi cveti, (konoplja) črnica z ženskimi cveti; bot. indijska konoplja ki raste v Indiji in vsebuje smolo, Cannabis sativa forma indica; manilska konoplja tropska rastlina, iz katere se pridobivajo trdna, groba vlakna, Musa textilis
  5.      konopljárna  -e ž () obrat za predelovanje konoplje: imajo novo konopljarno
  6.      konopljíka  -e ž (í) bot. visok grm ali nizko drevo z vijoličastimi cveti v latih, Vitex agnus castus
  7.      konôpljin  -a -o (ō) pridevnik od konoplja: konopljino olje, zrno
  8.      konopljína  -e ž (í) tekst. tkanina iz konopljene preje, navadno v platneni vezavi: hlače iz konopljine
  9.      konôpnica  -e ž () 1. zool. sivo rjavkasta divja raca z rumenim kljunom, Anas strepera: dolgorepka in konopnica 2. bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih, Dentaria: brstična konopnica
  10.      konopnína  -e ž () 1. konopljena slama: konopnina je bila popolnoma suha 2. tekst. konopljina: rjuhe iz konopnine
  11.      konotácija  -e ž (á) lit. pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
  12.      konsignácija  -e ž (á) 1. ekon. prodajanje iz skladišča za določenega, navadno tujega proizvajalca: razširitev konsignacije / sprejeti blago v konsignacijo 2. knjiž., redko seznam, spisek: sestaviti konsignacijo
  13.      konsignacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na konsignacijo: konsignacijsko blago / konsignacijska prodaja / konsignacijsko skladišče
  14.      konskrípcija  -e ž (í) 1. knjiž. popis, popisovanje: konskripcija volivcev 2. v stari Avstriji popis vojaških obveznikov: splošna konskripcija // (vojaški) nabor: fantje so se bali konskripcije 3. v stari Avstriji popis davčnih zavezancev
  15.      konskripcíjski  tudi konskrípcijski -a -o prid. (; í) nanašajoč se na konskripcijo: hiša je dobila konskripcijsko številko petnajst / konskripcijska lista lista vojaških obveznikov
  16.      konsolidácija  -e ž (á) knjiž. utrditev, okrepitev: skrb za notranjo konsolidacijo države; konsolidacija položaja / pripomoči h konsolidaciji v Evropi / izvesti konsolidacijo ◊ fin. združitev več starih dolgov v enega; sprememba kratkoročnega posojila v dolgoročno
  17.      konsolidírati  -am dov. in nedov. () knjiž. utrditi, okrepiti: konsolidirati obrambne položaje; sile kontrarevolucije niso mogle konsolidirati oblasti buržoazije; družba se je naglo konsolidirala ◊ fin. združiti več starih dolgov v enega; spremeniti kratkoročno posojilo v dolgoročno konsolidírati se združiti se (in s tem se utrditi): konsolidirati se v organsko celoto konsolidíran -a -o: konsolidiran položaj; konsolidirane divizije
  18.      konsonánca  -e ž () 1. muz. blagoglasno razmerje dveh ali več tonov: disonanca in konsonanca 2. knjiž. skladnost, soglasje, ubranost: v delu se čuti konsonanca med avtorjevim sporočilom in problemi sodobnosti
  19.      konspirácija  -e ž (á) 1. tajno, prikrito delovanje, zlasti za dosego političnega cilja: udeležiti se konspiracij; snovati konspiracijo 2. stanje, ko se prizadeva ohraniti kaj v tajnosti: zaradi nebudnosti in slabe konspiracije jim je okupator zadal velike udarce / potrebna je bila najstrožja konspiracija / delali so v veliki konspiraciji
  20.      konspiratívnost  -i ž () lastnost, značilnost konspirativnega: konspirativnost informacij / borili so se v ilegalnosti in strogi konspirativnosti
  21.      konspirátor  -ja m () kdor tajno, prikrito deluje, zlasti za dosego političnega cilja: bil je konspirator in emisar
  22.      konspirírati  -am nedov. in dov. () 1. tajno, prikrito delovati, zlasti za dosego političnega cilja: konspirirali so proti njim / konspiriral je z okupatorjem 2. ohranjati kaj v tajnosti: konspirirati glavni štab konspiríran -a -o: konspirirane bólnice
  23.      konstánca  -e ž () knjiž. nespremenljivost, stalnost: konstanca v razvoju in zgodovini osebnosti; načelo konstance ♦ psih. zaznavna konstanca pojav, da človek zaznava barve, oblike, velikost vedno enake, stalne, ne glede na njihovo objektivno menjavanje
  24.      konstánta  -e ž () 1. fiz. količina, ki ne spreminja svoje vrednosti: izmeriti konstanto / plinska konstanta ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanjuelektr. dielektrična konstanta dielektričnost; mat. konstanta količina, ki ne spreminja svoje vrednosti, stalnica; aditivna konstanta ki se prišteje 2. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: ti odnosi so konstanta njegove zunanje politike; mlin, skedenj in kozolec so konstante njegovega slikarstva; groteska ima pač svoje konstante in zakonitosti
  25.      konstántnost  -i ž () lastnost, značilnost konstantnega; nespremenljivost, stalnost: to kaže na določeno konstantnost porabe / poudarjen je tako moment variabilnosti kot konstantnosti

   66.384 66.409 66.434 66.459 66.484 66.509 66.534 66.559 66.584 66.609  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA