Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (66.109-66.133)


  1.      kokóšji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokoši: kokošja jajca; kokošje meso; kokošje perje / kokošje pasme / kokošja juha ∙ ekspr. biti kokošje pameti neinteligenten ♦ vet. kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil ♪
  2.      kokóška  -e ž (ọ̑) manjšalnica od kokoš: petelinček in kokoška / ljubk. zelo je skrbela za svoje kokoške kokoši ♦ zool. vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska ♪
  3.      kokóškica  -e ž (ọ̑) ljubk. kokoš: kokoškice prav pridno nesejo ♪
  4.      kokošnják  -a m (á) zaprt prostor za kokoši: sodobno urejen kokošnjak; kokoši so bile že vse v kokošnjaku ♪
  5.      kokót  -a m (ọ̑) nar. vzhodno petelin: po vasi so se oglašali kokoti ◊ zool. morski kokot na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko glavo, Dactylopterus volitans ♪
  6.      kokòt  -ôta m (ȍ ó) kokotanje: kokot kokoši ♪
  7.      kokóta  -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, prostitutka iz višjih družbenih slojev: postala je kokota; oblači se kot velemestna kokota ♪
  8.      kokotáti  -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. oglašati se z glasom ko: kokoši so glasno kokotale 2. slabš. govoriti, navadno nerazumljivo, hitro: ves čas je kokotala ♪
  9.      kokótov  -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno petelinji: kokotovo pero / kokotovo petje ♪
  10.      kokovíčnik  -a m (ȋ) bot., navadno v zvezi gorski kokovičnik zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: izvleček iz gorskega kokovičnika ♪
  11.      kòks 1 in kôks kôksa m (ȍ ō; ō) gorivo velike kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo črnega premoga: pridobivati koks / peč na koks ♦ metal. metalurški koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela ♪
  12.      kòks 2 in kôks kôksa m (ȍ ō; ō) agr. fižol s srednje debelimi, rjavimi ali rdeče pisanimi belimi zrni: saditi koks ♪
  13.      koksagíz  tudi koksagís -a m (ȋ) bot. rastlina, ki vsebuje kavčuk, Taraxacum kok-saghyz ♪
  14.      koksárna  -e ž (ȃ) tovarna koksa: zgradili so koksarno / železarna ima novo koksarno obrat za pridobivanje koksa ♪
  15.      kôksati  -am nedov. (ō) metal. pridobivati koks: ves mesec so koksali / ta črni premog se da koksati ♪
  16.      kôksov  -a -o (ō) pridevnik od koks1: koksov prah ♪
  17.      kókta  -e ž (ọ̑) osvežujoča brezalkoholna pijača iz izvlečkov zdravilnih zelišč, zlasti šipka: piti kokto; steklenica kokte ♪
  18.      koktajl  in koktejl ipd. gl. cocktail ipd. ♪
  19.      kòl  kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / zlasti v srednjem veku upornike so natikali na kol(e) mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e) / mučilni kol ∙ ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanju ♦ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča 2. žarg., šol. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole ♪
  20.      kóla  -e ž (ọ̑) bot. tropsko drevo, katerega semena vsebujejo tein, Cola vera: uporaba plodov kole v farmaciji ♪
  21.      kóla  kól s mn. (ó) star. voz, zlasti kmečki: sedli so na kola; peljati se s koli / kola se počasi pomikajo po blatnem kolovozu ∙ preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo ♪
  22.      kolaborácija  -e ž (á) 1. knjiž. sodelovanje: kolaboracija je bila zelo koristna / več knjig sta napisala v kolaboraciji 2. za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: obsodili so ga zaradi kolaboracije / kolaboracija s sovražnikom ♪
  23.      kolaboracioníst  -a m (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem: postal je kolaboracionist; ljudstvo je samo sodilo izdajalcem in kolaboracionistom ♪
  24.      kolaboracionístka  -e ž (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo ženska, ki sodeluje z okupatorjem: ni vedel, da je kolaboracionistka ♪
  25.      kolaboránt  -a m (ā á) kolaboracionist: sodni proces proti kolaborantom ♪

   65.984 66.009 66.034 66.059 66.084 66.109 66.134 66.159 66.184 66.209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA