Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (65.059-65.083)



  1.      kanclíjščina  -e ž () pog., slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: boj proti kanclijščini
  2.      kanclíst  -a m () pog., nav. slabš. uradnik, uslužbenec: brezdušen, birokratski kanclist
  3.      kancóna  -e ž (ọ̑) v italijanskem okolju popevka: pevec popularnih kancon ◊ lit. romanska lirska pesem v kiticah; muz. večglasna vokalna skladba lahkotnejšega značaja
  4.      kándahar  -ja m () šport. smuška vez, ki omogoča gibljivost pete v navpični smeri: smuči s kandaharjem; neskl. pril.: kandahar vez
  5.      kandidacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kandidiranje: kandidacijski postopek; kandidacijska kampanja / kandidacijska komisija; kandidacijska lista kandidatna lista
  6.      kandidát  -a m () 1. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo, naslov: prijavilo se je več kandidatov; kandidat za razpisano delovno mesto / opozicijski, poslanski, predsedniški kandidat / ekspr. sem kandidat za odhod bom odšel // kdor izpolnjuje pogoje za kaj, navadno za službo, naslov: predlagati kandidata; niso mogli dobiti primernega kandidata; kandidat za naslov svetovnega prvaka; kot kandidat bi prišel v poštev samo on / olimpijski kandidat športnik, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpiadi / ekspr. v takšnih pogojih je resen kandidat bolezni bo zbolelšah. mojstrski kandidat 2. kdor se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: vsi kandidati so opravili izpit; oceniti kandidata / izpitni kandidat
  7.      kandidátinja  -e ž () kandidatka: dati prednost kandidatinji s prakso / izpitna kandidatinja
  8.      kandidátka  -e ž () ženska oblika od kandidat: izbirati med več kandidatkami; kandidatka za službo / olimpijska kandidatka / izpitna kandidatka
  9.      kandidátski  -a -o prid. () nanašajoč se na kandidate: kandidatski staž / kandidatski turnir
  10.      kandidatúra  -e ž () prizadevanje, potegovanje za izvolitev, službo, naslov: vsi so podprli, sprejeli njegovo kandidaturo; javno nasprotovanje kandidaturi / med kandidaturo je imel več zborovanj med kandidiranjem // kar je potrebno za tako prizadevanje: predložiti kandidaturo / nazadnje je umaknil svojo kandidaturo / ponuditi komu kandidaturo
  11.      kandidírati  -am nedov. in dov. () prizadevati si, potegovati se, navadno za službo, naslov: odločil se je, da bo kandidiral; kandidira za poslanca / publ. na razpisano delovno mesto lahko kandidirajo osebe s prakso / kandidirati za svojo stranko // predlagati za kandidata: na kongresu so ga kandidirali za predsednika / v svet kandidirajo strokovnjake
  12.      kandírati  -am nedov. in dov. () gastr. prepajati sadje z gosto sladkorno raztopino: kandirati grozdje kandíran -a -o: kandirano sadje
  13.      kándis  -a m () sladkor v velikih prosojnih kristalih: otroci so kupovali kandis; neskl. pril.: kandis sladkor
  14.      kándisov  -a -o prid. () nanašajoč se na kandis: kandisov okus / kandisov sladkor
  15.      kandít  -a m () trdi polnjeni ali nepolnjeni bonboni: deset dekagramov kanditov; neskl. pril.: kandit bonboni
  16.      kángla  -e ž () valjasta posoda, navadno z gibljivim ročajem, za prenašanje tekočin: v vsaki roki je nesla kanglo / kangla za mleko
  17.      kánglica  -e ž () manjšalnica od kangla: malico si je nosil v kanglici; priti po vodo s kanglico
  18.      kanibál  tudi kánibal -a m (; ) 1. človek, ki jé človeško meso, ljudožerec: lovci na glave in kanibali 2. zool. žival, ki jé pripadnike svoje vrste: pajki kanibali
  19.      kanibálka  tudi kánibalka -e ž (; ) ženska oblika od kanibal: kanibali in kanibalke
  20.      kanibálski  tudi kánibalski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na kanibale, ljudožerski: kanibalski ples / kanibalsko pleme / kanibalski nagon // ekspr. divji, krut: kanibalsko ravnanje / s kanibalskim tekom se je lotil jedi
  21.      kanibálstvo  tudi kánibalstvo -a s (; ) kanibalizem: raziskovati vzroke kanibalstva
  22.      kaníla  -e ž () med. cevka, ki se da, vstavi, navadno v žilo
  23.      kániti  -em, in kaníti in kániti -em dov.; á ā) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje: solza kane na lice / kaplja kane / brezoseb. od ledene sveče je kanilo; pren., knjiž. sončni žarek kane v sobo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kaniti v omako nekaj kapljic vina ● pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. sosed kane v hišo nepričakovano vstopi; star. včasih kaj prinese, včasih pa nič, kakor kane nanese, se primeri
  24.      kániti  -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani
  25.      kánja  -e ž (á) velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti z mišmi: nad gozdom jadra v krogih kanja

   64.934 64.959 64.984 65.009 65.034 65.059 65.084 65.109 65.134 65.159  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA