Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (64.884-64.908)


  1.      káktusov  -a -o (ȃ) pridevnik od kaktus: kaktusov cvet; kaktusove bodice ♪
  2.      kál  -a [kau̯] m (ȃ) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: po dežju so se napolnili vsi kali; piti vodo iz kala; izsušeni kali / napajati živino na kalu / umazan kal voda v kalu // razmočen, močviren kraj: pod pobočjem je veliko kalov 2. agr. drobni delci, ki lebdijo v tekočini; kalež: kal se useda / vino ima kal ♪
  3.      kál  -í [kal in kau̯] ž (ȃ) 1. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica: kali so se posušile; seme poganja, žene kal; zelene kali / v fižolih se lepo vidijo kali kalčki; pren. slovstvo ni moglo pognati kali, ker ga je dušila cenzura 2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: kal ljubezni, razdora; kali zla / z oslabljenim pomenom nositi v sebi kal smrti 3. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen; klica: uničiti kali; škodljive kali / bolezenske kali ● ekspr. kaj v kali zadušiti, zatreti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti ◊ metal. kristalizacijska kal majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina ♪
  4.      kála  -e ž (ȃ) vrtn. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec: gojiti kale ♪
  5.      kalálnik  -a [u̯n] m (ȃ) nar. zahodno vedro: zlivati vodo iz kalalnika ♪
  6.      kalamár  -a m (ȃ) nav. mn. jed iz lignjev, sip: ocvrti kalamari // žarg. ligenj: med ribami v mreži je bilo polno kalamarov ♪
  7.      kalambúr  -ja m (ȗ) lit. besedna igra: besedni dovtipi od najcenejšega kalamburja do duhovitega domisleka ♪
  8.      kalamína  in kalámina -e ž (ȋ; ȃ) min. 1. rudnina cinkov silikat s hidroksilno skupino in vodo: nahajališča kalamine 2. v zvezi draga kalamina rudnina cinkov karbonat; smithsonit ♪
  9.      kalamít  -a m (ȋ) pal. izumrlo, preslici podobno drevo iz karbona: fosili kalamitov ♪
  10.      kalandrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. obdelovati s kalandrom: kalandrirati tkanino ♪
  11.      kálanica  -e ž (ȃ) redko 1. klano poleno, navadno dolgo; cepanica: kurijo z bukovimi kalanicami / skladovnica kalanic 2. skodla: streha je bila krita z jelovimi kalanicami ♪
  12.      kálanka  -e ž (ȃ) agr. sad, katerega meso se rado loči od koščice, zlasti breskev: debele, okusne kalanke / breskev kalanka ♪
  13.      kálati  -am nedov. (ȃ) redko cepiti, klati: kalati doge, drva; les se dobro kala / kalati v skodle ♪
  14.      kaláti  -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati: kalala je z velikim vedrom / kalati v korito ♪
  15.      kalcificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dodajati apno, apnene snovi; apniti: kalcificirati zemljišče 2. redko prepajati se s kalcijevim karbonatom; apneti: tkivo je začelo kalcificirati ♪
  16.      kalcifikácija  -e ž (á) glagolnik od kalcificirati: kalcifikacija kislih tal / kalcifikacija žil ♪
  17.      kálcij  -a m (á) kem. mehka, na vlažnem zraku neobstojna lahka kovina, element Ca: kalcij v spojinah; izguba kalcija iz kosti ♪
  18.      kalcinácija  -e ž (á) glagolnik od kalcinirati: oplemenititi rudo s kalcinacijo / peč za kalcinacijo ♪
  19.      kalcinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. segrevati, žgati trdno snov do kemijskega razkroja: kalcinirati rudo kalciníran -a -o: kalcinirana glinica, soda ♪
  20.      kalcít  -a m (ȋ) min. rudnina heksagonalni kalcijev karbonat: kristali kalcita ♪
  21.      kálčkov  -a -o [tudi u̯č] prid. (ȃ) nanašajoč se na kalček: kalčkovo stebelce ∙ kalčkova moka moka iz žitnih kalčkov ♪
  22.      káldrma  -e ž (ȃ) v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem: strma kaldrma // kamniti tlak na taki cesti, ulici: med kaldrmo je zrasla trava ♪
  23.      káli  in ká-li prisl. (ā) star. izraža vprašanje po potrditvi domneve; ali ne, ali káj: menda spiš, kali; najbrž je že odšel, kali / ali je bolan, kali / poldrugo leto je ali kali, kar je odšel ali kàj // najbrž, menda: resnica bo kali ta, da ni več živ ♪
  24.      káliban  -a m (ȃ) knjiž., redko surov, grob človek: obnaša se kot kaliban ♪
  25.      kalibrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. z valjanjem, vlečenjem dajati izdelku natančno obliko, mero: kalibrirati kovinske palice / kalibrirati papir 2. strojn. preverjati ustreznost mer kakega predmeta s kalibrom: kalibrirati navoje 3. teh. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah; umerjati: v laboratoriju sami kalibrirajo termometre kalibríran -a -o: kalibrirana steklenica ♦ strojn. kalibrirana veriga veriga, ki ima enake člene ♪

   64.759 64.784 64.809 64.834 64.859 64.884 64.909 64.934 64.959 64.984  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA