Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (64.684-64.708)



  1.      Júrij  -a m (ú) etn., v zvezi zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini: sprevod zelenega Jurija
  2.      jurisdíkcija  -e ž (í) knjiž. sodna oblast: imeti, izvrševati jurisdikcijo / za omenjeno družbo veljajo egiptovski zakoni in jurisdikcija sodna pristojnost // oblast sploh: omenjeni otoki so pod jurisdikcijo Nizozemske ◊ rel. jurisdikcija pravica in dolžnost odločati o cerkvenih zadevah na določenem področju; spovedna jurisdikcija pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe, spovedna oblast
  3.      jurisdíkcijski  tudi jurisdikcíjski -a -o prid. (í; ) nanašajoč se na jurisdikcijo: jurisdikcijski spori ♦ jur. jurisdikcijska norma v stari Avstriji zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih sodišč
  4.      juríst  -a m () strokovnjak za pravo; pravnik: posvetovati se z juristi / možnosti za zaposlitev juristov / pog. juristi iz višjih letnikov slušatelji prava
  5.      juristaríja  -e ž () slabš. pravništvo, pravo: pustil je juristarijo in se lotil drugega posla; ves večer so govorili samo o juristariji
  6.      jurístka  -e ž () strokovnjakinja za pravo; pravnica: zdravnice in juristke / pog. juristke iz prvega letnika slušateljice prava
  7.      jurístovski  -a -o prid. () redko pravniški, jurističen: juristovska praksa / ekspr. hladna juristovska logika
  8.      jurístovstvo  -a s () ekspr. pravništvo, pravo: prikazal je juriste in juristovstvo s smešne plati
  9.      júriš  -a m () 1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine: po obstreljevanju se je začel juriš; preiti v juriš / pošiljati na juriš četo za četo; padel je pri jurišu na bunker / kot povelje v strelce, juriš! / ekspr. na juriš zavzeti uporniško ladjo s kratkim, silovitim napadom; pren., publ. napovedati juriš na svetovni rekord; juriš na vrh gore 2. publ., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na juriš v zelo kratkem času, zelo hitro: na juriš so si ogledali vse mestne znamenitosti / v tej predstavi si je na juriš osvojila občinstvo
  10.      jurišáč  -a m (á) žarg., voj. vojak, ki sodeluje v jurišu: jurišači tečejo; partizanski jurišači; jurišači in bombaši
  11.      jurišánt  -a m (ā á) žarg., med. bolnik s histeričnimi napadi, ki so podobni obnašanju pri jurišu: zdraviti jurišante
  12.      júrišati  -am in juríšati -am nedov. in dov. (; ) delati juriš: za tanki so jurišali pešci; jurišati na bunker / ekspr. dva meseca so jurišali na trdnjavo jo napadali, naskakovali; pren., publ. brigade so jurišale na zadnje kilometre nedograjene ceste
  13.      júrišnik  tudi juríšnik -a m (; ) knjiž., redko vojak, ki sodeluje v jurišu: med ranjenci je bilo največ jurišnikov
  14.      jurjáš  -a m (á) etn. član spremstva zelenega Jurija: jurjaši pojejo; pastirji jurjaši
  15.      júrski  -a -o prid. () nanašajoč se na juro: jurske kamnine / jurski skladi / jurska doba jura
  16.      júrta  -e ž () v azijskem okolju okrogel, kupolast šotor, narejen zlasti iz kož in klobučevine: prebivati v jurti
  17.      jury  -ja [žirí in džúri] m (; ) knjiž. žirija, razsodišče: glasovanje juryja
  18.      jury  [žirí in džúri] ž neskl. (; ) zastar. žirija, razsodišče: pritožiti se jury
  19.      jús  -a m () veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj jusa / pog. vpisati se na jus pravno fakulteto
  20.      JUS  [jús] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, JUS JUS-a () kratica jugoslovanski standardi: izdelki z oznako JUS / suknjič je izdelan po JUS; neskl. pril.: konfekcija po JUS standardih
  21.      júsar  -ja m () nar. primorsko upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega: pozidati zemljišče, ki je pripadalo jusarjem
  22.      júsarski  -a -o prid. () nanašajoč se na jusarje: jusarsko zemljišče
  23.      justíca  -e ž () knjiž. sodstvo, pravosodje: obnoviti justico / satira na skorumpiranost justice / pomislite, kaj govorite, to sodi pred justico sodišče; biti praktikant pri justici / ekspr. krvava justica drhali
  24.      justiciár  -ja m (á) zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle: sprejeti v službo justiciarja
  25.      justificírati  -am dov. in nedov. () knjiž. izvršiti smrtno kazen, usmrtiti: justificirati obsojence; stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali justificíran -a -o: justificirane osebe

   64.559 64.584 64.609 64.634 64.659 64.684 64.709 64.734 64.759 64.784  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA