Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (64.609-64.633)



  1.      jópica  -e ž (ọ̑) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico; moška, otroška jopica; jopica z ovratnikom // žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico
  2.      jópič  -a m (ọ̑) vrhnje (športno) oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa: modri delavski jopiči; jopič iz irhovine; jopič na zadrgo / domači jopič iz mehke, tople tkanine, ki se nosi v stanovanju; prisilni jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; rešilni jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo; vetrni jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom // redko suknjič: kupiti blago za hlače in jopič
  3.      jôr  in jór -a m (; ọ̑) lingv. osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, trdi znak: zapisati jor
  4.      jórkširski  tudi yórkshirski -a -o [jorkšir-] prid. (ọ̑) vet., v zvezah: jorkširski prašič prašič jorkširske pasme; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov
  5.      jóšk  -a m (ọ̑) nav. mn., ekspr. dojka, prsi: kakšne joške ima; joški pa taki
  6.      jóta  -e ž (ọ̑) jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na Primorskem: naročiti joto in jabolčni zavitek
  7.      jóta  -e ž, tudi neskl. (ọ̑) deveta črka grške abecede: napisati joto
  8.      jotácija  -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j: jotacija in palatalizacija
  9.      jòv  in jóv medm. (; ọ̑) izraža telesno ali duševno trpljenje: jov, jov, stoka starka
  10.      joviálnost  -i ž () knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar
  11.      juán  -a m () denarna enota Kitajske: to stane sto juanov
  12.      jubilánt  -a m (ā á) kdor ima, praznuje jubilej: slavnostna predstava, v kateri je igral glavno vlogo jubilant; čestitati jubilantu
  13.      jubilántka  -e ž (ā) ženska, ki ima, praznuje jubilej: proslaviti jubilantko
  14.      jubilár  -ja m (á) knjiž., redko jubilant: izročiti jubilarju darilo
  15.      júckati  -am nedov. () nar. severovzhodno vriskati, ukati: fantje juckajo; juckati od veselja
  16.      júd  -a m, im. mn. júdje in júdi ( ú) 1. pripadnik judovske vere: judje in katoličani 2. stiskač, oderuh: nikar si ne izposojaj pri tem judu 3. nar., v krščanskem okolju otrok, ki (še) ni krščen
  17.      judikát  -a m () jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: zbirka judikatov
  18.      judikatúra  -e ž () knjiž. sodna praksa, sodstvo: analiza judikature; pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi / judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov
  19.      júdinja  -e ž () pripadnica judovske vere: judje in judinje
  20.      júdo  -a [džu- in ju-] m () šport, pri katerem skušata tekmovalca drug drugega vreči na tla: ukvarjati se z judom; prvenstvo Slovenije v judu; neskl. pril.: prirediti judo turnir
  21.      judoíst  -a [džu- in ju-] m () športnik, ki goji judo: nastop judoistov različnih kategorij; tekmovanje judoistov
  22.      júdovski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Jude ali jude: judovski kralj; judovski strankarski in verski voditelji / judovska mestna četrt; judovska vera vera, ki temelji na svetem pismu stare zaveze in talmudu; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstvavrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
  23.      júdovstvo  -a s (ú) 1. vera, miselnost, kultura Judov: študirati judovstvo; odklon krščanstva od judovstva 2. redko Judje, Židi: judovstvo je hranilo izročilo, da je izvoljeno ljudstvo
  24.      júg  in jùg júga m (; ú) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug; veter piha od juga, z juga; letalo leti proti jugu; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Jugoslavije / magnetna igla kaže smer sever-jug // južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug 2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug; na jugu dežele raste južno sadje; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr.: bratski jug južni del Jugoslavije; slovanski jug države, dežele južnih Slovanovzgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. topla področja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug; sončni, topli jug; arhitektura mesta kaže bližino juga 4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga
  25.      júgo 1 -a m () meteor. južni ali jugovzhodni veter na Jadranskem morju, ko je v Sredozemlju področje nizkega zračnega pritiska: jugo je delal visoke valove; jugo in burja

   64.484 64.509 64.534 64.559 64.584 64.609 64.634 64.659 64.684 64.709  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA