Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (64.559-64.583)


  1.      jazzar  -ja [džéz- tudi džêz-] m (ẹ̑; ȇ) pog., ekspr. jazzovski glasbenik: nastop jazzarjev / njegova zbirka plošč kaže, da je vnet jazzar občudovalec jazza ♪
  2.      jazz band  jazz banda [džéz bênd in džêz bênd] m (ẹ̑-ȇ; ȇ-ȇ) žarg. jazz orkester: igrati v jazz bandu ♪
  3.      jazzíst  -a [džez-] m (ȋ) jazzovski glasbenik: bil je najslavnejši med vsemi jazzisti ♪
  4.      jazzovski  -a -o [džéz- tudi džêz-] prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na jazz: jazzovski glasbeni elementi; pesem v jazzovskem ritmu / jazzovski festival; jazzovski glasbenik / jazzovska glasba ♪
  5.      jídiš  -a m (ȋ) jezik na nemški osnovi, ki ga govorijo Židi zlasti v Nemčiji in vzhodni Evropi: prevajati iz jidiša; neskl. pril.: izdajati časopis v jidiš jeziku; prisl.: z Židi se je pogovarjal jidiš ♪
  6.      jih  rod., tož. mn. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; nizko izpuščati jih pline iz črevesja; naložiti jih komu s palico pretepsti ga; jaz bi mu jih povedala bi ga oštela; dosti jih je morala preslišati očitkov; razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke; kar iz rokava jih stresa domislice; zna jih na koše zelo veliko zgodb(ic) 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni jih večjih bojazljivcev, kot ste vi; sit sem jih, teh vsiljivcev / v vzkliku glej jih priliznjence; prim. ga, jo, on ♪
  7.      jíu-jítsu  in džíudžícu tudi džíudžíc -a [džiudžic-] m (ȋ-ȋ) zlasti v japonskem okolju samoobramba, pri kateri skuša napadeni s spretnimi prijemi obvladati napadalca: učiti se jiu-jitsa // šport, ki goji take prijeme: razmah jiu-jitsa ♪
  8.      jo  tož. od ona, rod. je, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš; godci jo urežejo skladbo, pesem; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti; zavozil si jo napačno si naredil 2. pog., z nekaterimi glagoli izraža a) hojo: kresati, mahati, primahati jo; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo 3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga, jih, on ♪
  9.      jó  prisl. (ọ̄) nar. da, ja: »Greš?« »Jo, grem.« / »Polde?« »Jo.« / jo, tu je prijetno ležati ♪
  10.      jó  medm. (ọ̑) knjiž. izraža telesno ali duševno trpljenje; joj, jov: Moj Mate, jo, moj Mate! (O. Župančič) ♪
  11.      jód  -a m (ọ̑) 1. kem. nekovina sivo črne barve in kovinskega sijaja, element J: pomen joda za delovanje žleze ščitnice 2. poljud. temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida, strok. jodova tinktura: razkužiti okolico rane z jodom ♪
  12.      jodát  -a m (ȃ) kem. sol jodove kisline: jodati in jodidi ♪
  13.      jodíd  -a m (ȋ) kem. sol jodovodikove kisline: uporaba jodidov / kalijev, srebrov, vodikov jodid ♪
  14.      jodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. mazati z jodovo tinkturo: jodirati kožo 2. kem. dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat: jodirati sol 3. kem. uvajati jod v organske spojine ♪
  15.      jódlar  -ja m (ọ̑) v nemškem alpskem okolju kdor jodla: dober jodlar ♪
  16.      jódlarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jodlarje ali jodlanje: jodlarski zbor / jodlarske pesmi ♪
  17.      jódlati  -am nedov. (ọ̑) 1. v nemškem alpskem okolju peti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta: zna jodlati // izražati veselje z glasovi kot pri tem petju: planinci so vriskali in jodlali 2. ekspr. godrnjati: komaj je vstopil, je žena že začela jodlati / nekaj jodla, pa ga nihče ne razume ♪
  18.      jodofórm  -a m (ọ̑) med., nekdaj jodova spojina v obliki rumenega prahu za posipanje ran: vonj po lizolu in jodoformu ♪
  19.      jódov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jod: vijoličasti jodovi hlapi / jodova kislina; jodova spojina ♦ farm. jodova tinktura temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida; teh. jodova žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para ♪
  20.      jódovica  -e ž (ọ̑) kem. vodna raztopina joda in kalijevega jodida ♪
  21.      jódovka  -e ž (ọ̑) žarg., avt. jodova žarnica: jodovke in meglenke ♪
  22.      jodovodíkov  -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi jodovodikova kislina vodna raztopina vodikovega jodida ♪
  23.      jóga  -e ž (ọ̑) v hinduizmu smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost: razprave o jogi ♪
  24.      jógging  -a [džoging tudi joging] m (ọ̑) lahkotno tekanje za ohranjanje telesne vzdržljivosti: ukvarjati se z joggingom ♪
  25.      jógi 2 -ja m (ọ̑) pog. vzmetnica (brez trdnega okvira): kupi jogije / vzmetnice jogi tovarne Meblo; neskl. pril.: jogi postelja ♪

   64.434 64.459 64.484 64.509 64.534 64.559 64.584 64.609 64.634 64.659  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA