Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (64.409-64.433)


  1.      jájčar  -ja m (ȃ) nekdaj moški, ki se ukvarja s preprodajanjem jajc: jajčar in kokošar ◊ bot. rastlina s cvetnimi koški na tankih stebelcih, Leontodon ♪
  2.      jájčarica  -e ž (ȃ) 1. kokoš, ki se goji zaradi jajc; nesnica: usmeriti se na vzrejo jajčaric / njene kokoši so dobre jajčarice 2. ženska, ki se ukvarja s (pre)prodajanjem jajc: prodati jajca jajčarici; jajčarice na trgu 3. žarg., voj. ročna bomba jajčaste oblike: odviti in vreči jajčarico ♪
  3.      jájčast  -a -o prid. (á) podoben (kokošjemu) jajcu: jajčast kamen, obraz; jajčast prerez / jajčasta oblika ♦ bot. jajčasti list list v obliki podolžnega jajčastega prereza, prirasel s širšim koncem; narobe jajčasti list list v obliki podolžnega jajčastega prereza, prirasel z ožjim koncem jájčasto prisl.: jajčasto oblikovan ♪
  4.      jájčji  -a -e prid. (ā) redko jajčen: jajčje lupine ♦ agr. jajčje zrcalo priprava za presvetljevanje jajc ♪
  5.      jájčnat  -a -o prid. (ȃ) redko ki vsebuje jajca: testo je jajčnato / jajčnata jed jajčna jed ♪
  6.      jájčnica  -e ž (ȃ) zlasti v ruskem okolju cvrtje, jajčnik: prinesti ponev z jajčnico ♪
  7.      jájčnik  -a m (ȃ) 1. nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca: izrezati, odstraniti jajčnike; nerazviti jajčniki 2. jed iz jajc, ocvrta na maščobi: pripraviti jajčnik; jajčnik s sirom 3. posodica za serviranje mehko kuhanega jajca: porcelanast jajčnik ◊ med., vet. vnetje jajčnikov; um. jajčnik okras v obliki niza jajcu podobnih elementov ♪
  8.      ják  -a m (ȃ) zool. dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu, Bos grunniens: čreda jakov ♪
  9.      ják  -a -o prid., jáčji (ȃ ā) 1. star. močen: jak pritisk, udarec, veter / jake pobude, spremembe / jak vol; čeprav je suh, je zelo jak / zbral je same jake mlade može; jak narod 2. elektr., v zvezi jaki tok proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo; elektroenergetika: tehnika jakega toka / strokovnjak za jaki tok jáko 1. prislov od jak: kri mu je po žilah začela jačje plati 2. raba peša zelo, hudo: jako se moti; jako velika stavba; jako hitro govori; jako žal mu je; ekspr. ti se pa jako poetično izražaš ♪
  10.      jáka  -a in -e stil. -ta m (ȃ) ekspr. neiznajdljiv, neroden človek: ti si pa res pravi jaka, kdaj bi bil že moral to narediti ∙ ekspr. hočeš me na ta način preslepiti. Ne boš, jaka! izraža pripravljenost na odpor, nasprotovanje ♪
  11.      jákna  -e ž (ȃ) pog. žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja; jopa: modro krilo in bela jakna ♪
  12.      jakobínka  -e ž (ȋ) ženska oblika od jakobinec: navdušena jakobinka ♪
  13.      jakobínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jakobince: jakobinska diktatura, vlada / jakobinska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♪
  14.      jakobínstvo  -a s (ȋ) jakobinska politična smer: zmaga jakobinstva / ekspr. jakobinstvo nekaterih politikov ekstremna revolucionarnost, radikalnost ♪
  15.      jákost  -i ž (ā) 1. značilnost pojava glede na učinek: ugotavljati jakost potresa, vetra; majhna, velika jakost / uravnavati jakost slike na televizijskem zaslonu / jakost čustva, občutkov, predstav / redko: jakost ohladitve stopnja; jakost pritiska velikost ♦ fiz. jakost električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; jakost magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje; jakost valovanja energija, ki jo prenese valovanje v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto; jakost zvoka energija, ki jo prenese zvok v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto; nameriti pet miliamperov jakosti; kem. jakost baze koncentracija hidroksilnih ionov v vodni raztopini baze; jakost kisline koncentracija vodikovih ionov v vodni raztopini kisline; lingv. jakost glasu značilnost glasu glede na količino zraka pri njegovem tvorjenju; meteor. jakost padavin količina padavin v časovni enoti; jakost vetra količina, ki je določena z njegovo hitrostjo // značilnost pojava, ki ima velik učinek: kamen se je zaradi jakosti udarca razletel 2. redko moč: imel je še toliko jakosti, da je vzdržal / jakost volje / telesna jakost se je dolgo ohranila v njegovem rodu; jakost niti trdnost, čvrstost ♪
  16.      jaloródnost  -i ž (ọ̄) biol. razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza ♪
  17.      jálov  -a -o prid. (á) 1. ki ne more imeti potomcev: jalova krava; nav. slabš.: jalov moški neploden; jalova ženska / jalov zakon brez otrok / jalova rastlina; jalovo drevo; jalovo seme nekalivo; pren. jalov umetnik; kulturno jalovo obdobje // redko ki nima pogojev za (dobro) uspevanje rastlin; nerodoviten, slab: jalova prst, zemlja; jalovo zemljišče 2. ki je brez zrn, semen: jalov klas, strok / jalovo zrno 3. nav. ekspr. ki ne dá (pričakovanega) uspeha, rezultata: jalov trud; vsi njihovi poskusi za izboljšanje razmer so bili jalovi; ni se hotel spuščati v jalovo polemiko; jalovo početje / jalovo življenje // ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: jalov izgovor; z dejstvi je dokazal, da so vsi očitki jalovi / to je jalova tolažba // ki ni koristno uporabljen: odpraviti jalove vožnje pri dvigalih / jalov večer 4. nar. primorsko nezabeljen: večerjali so krompir v oblicah ali pa jalov močnik ◊ bot. jalov cvet cvet brez prašnikov in pestičev; jalov list list (praprotnic), ki nima sporangijev; čeb. jalova matica matica, ki zalega neoplojena jajčeca; elektr. jalov tok izmenični tok, potreben za tvorbo električnih ali magnetnih polj; jalova energija energija, ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; petr. jalova rudnina rudnina, ki se ne da praktično izkoristiti; strojn. jalova jermenica jermenica, ki se prosto vrti ♪
  18.      jálovica  -e ž (á) redko jalova samica; jalovka: prodati jalovice // nar. neplodna ženska: Otrok ni imela in jih menda tudi ni mogla imeti. Bila je jalovica (B. Kreft) ♪
  19.      jalovína  -e ž (í) 1. plasti, kosi kamnine v premogu, rudah: izpirati, odbirati jalovino; odkopavati, odstranjevati jalovino; odvažati jalovino iz rudnika; kupi jalovine // metal. snovi v rudi, ki se ne dajo koristno izrabiti: karbonatna jalovina v svinčevi rudi 2. redko jalova, nerodovitna tla: narediti iz jalovine travnik ♪
  20.      jalovína  in jálovina -e ž (í; á) nar. živina, ki ne daje mleka: Zato ponekod ne gonijo molznic nič več v planine; tja prihaja mlada goveja živina, jalovina, ovce, tudi koze (F. Finžgar) ♪
  21.      jalovínast  -a -o prid. (í) ki vsebuje jalovino: jalovinast sloj premoga ♪
  22.      jalovíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati koga jalovega, neplodnega: jaloviti samice; pren., ekspr. taka miselnost jalovi umetnikovo ustvarjalno moč ♪
  23.      jálovka  -e ž (á) jalova samica: prodati jalovke za zakol; čreda jalovk ♦ čeb. matica, ki zalega neoplojena jajčeca; jalova matica // slabš. neplodna ženska: ženska s kompleksom jalovke / kot psovka ti lahko pridigaš o otrocih, ko jih nimaš, jalovka ♪
  24.      jálovost  -i ž (á) značilnost, stanje jalovega: zdraviti jalovost; začasna jalovost; jalovost pri kravah; vzroki jalovosti / ekspr. duhovna jalovost / ekspr. jalovost prerekanj ♪
  25.      jáltski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mesto Jalta: jaltsko pristanišče ♦ zgod. jaltska konferenca konferenca v Jalti februarja 1945, na kateri so se vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze dogovorile o ureditvi sveta po končani vojni ♪

   64.284 64.309 64.334 64.359 64.384 64.409 64.434 64.459 64.484 64.509  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA