Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (63.459-63.483)



  1.      ìnvariánta  -e ž (-) mat. količina, ki pri kaki transformaciji ne spremeni svoje vrednosti: ugotoviti invarianto; pren., knjiž. na njuno razmerje so gledali kot na invarianto
  2.      invazíja  -e ž () 1. množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad: napraviti, sprožiti invazijo / oborožena, sovražna invazija / invazija sovražnih letal, topov; pren., ekspr. invazija mravelj v stanovanje // med drugo svetovno vojno izkrcanje zavezniških sil na evropsko celino: vsak dan so pričakovali invazijo / zavezniška invazija 2. zastar. okupacija: čas francoske invazije na Slovenskem 3. ekspr., z rodilnikom pojavljanje česa v veliki množini: prišlo je do prave invazije kavbojskih filmov; podjetje računa z invazijo konkurenčnih izdelkov; invazija tujih turistov ◊ med. invazija bolezenskih klic v telo; zgod. invazija barbarov preseljevanje ljudstev na prehodu iz antike v srednji vek
  3.      invazíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na invazijo: invazijska armada; invazijske čete, ladje / invazijske bolezni
  4.      invokácija  -e ž (á) lit. prošnja muzi pesništva za pomoč, navadno v uvodnem delu epa: vznesena invokacija / invokacija boginje ♦ zgod. uvodni del srednjeveških listin s prošnjo za božjo pomoč
  5.      involúcija  -e ž (ú) 1. knjiž. postopno spreminjanje česa, navadno v manj popolne, manj dovršene oblike, nazadovanje: kulturna involucija; involucija ideje 2. med. naravno zmanjšanje organa, navadno zaradi nedejavnosti: involucija maternice po porodu
  6.      involucíjski  tudi involúcijski -a -o prid. (; ú) nanašajoč se na involucijo: involucijski pojavi / evolucijski in involucijski procesi v organizmu / involucijska doba klimakterij, mena
  7.      involvírati  -am nedov. in dov. () knjiž., redko obsegati, vključevati: ta princip involvira vse pravice in dolžnosti ◊ med. organi involvirajo se zmanjšujejo, navadno zaradi nedejavnosti involvíran -a -o: omenjeni problem je involviran skoraj v vsaki filozofski razpravi
  8.      inzulín  in insulín -a [druga oblika inzu- in insu-] m () biol. hormon trebušne slinavke: inzulin se izloča v kri // med. ta hormon živali, uporabljan za bolnike s sladkorno boleznijo: injekcije inzulina
  9.      inzulínski  in insulínski -a -o [druga oblika inzu- in insu-] prid. () nanašajoč se na inzulin: inzulinski preparat / inzulinske injekcije
  10.      ión  -a m (ọ̑) fiz. atom, atomska skupina, molekula, ki je pridobila ali izgubila elektron(e): gibanje ionov v elektrolitih; koncentracija ionov / hidroksilni ioni; negativni negativno naelektren ion, pozitivni ion pozitivno naelektren ion
  11.      ionizácija  -e ž (á) fiz. nastanek ionov iz atomov, molekul: strela povzroči ionizacijo zraka; ionizacija atomov s sevanjem; ionizacija plina
  12.      ionizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ionizacijo: ionizacijska naprava / ionizacijska celica naprava za merjenje ionizirajočega sevanja ali ionizirajočih delcev v plinu; ionizacijska energija najmanjša energija, ki je potrebna za ionizacijo atoma, molekule
  13.      ionizátor  -ja m () teh. snov, ki rada razpada v ione in s katero se doseže mirnejši električni oblok
  14.      ionizírati  -am nedov. in dov. () fiz. povzročati nastanek ionov iz atomov, molekul: plamen ionizira zrak; plin se ionizira ionizirajóč -a -e: ionizirajoči delci / ionizirajoče sevanje ionizíran -a -o: ionizirani atomi; ionizirana snov / ionizirani helij
  15.      iónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ion: ionski curek / ionski izvir naprava za pridobivanje ionskega curka; ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; ionska vez vez, ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristalkem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita
  16.      ípak  prisl. () zastar. vendar, vendarle: to in ono bi ipak lahko bilo boljše / v vezniški rabi, v protivnem priredju delo res ni najboljše, ipak je zelo znano
  17.      ipsácija  -e ž (á) med. (spolno) samozadovoljevanje
  18.      ìracionálnost  -i ž (-) knjiž. lastnost, značilnost iracionalnega: iracionalnost dojemanja / izgublja se v iracionalnosti
  19.      iradiácija  -e ž (á) 1. knjiž. širjenje, izžarevanje: iradiacija čustev 2. fiz. pojav, da se svetel predmet vidi na temnem ozadju večji, kot je v resnici: slika je dobro vidna zaradi iradiacije 3. med. širjenje bolečine z obolelega dela telesa na bližnje dele
  20.      iranístika  -e ž (í) veda o iranskih jezikih in književnostih: študij iranistike
  21.      iránski  -a -o prid. () nanašajoč se na Irance ali Iran: iranska kultura, zgodovina ♦ lingv. iranski jeziki skupina indoevropskih jezikov, govorjena zlasti med zgornjim tokom Evfrata in reko Ind
  22.      írh  -a m (í) mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh; irhovina: hlače iz irha ♦ usnj. strojiti na irh strojiti z ribjim oljem in brusiti s smirkom
  23.      írhar  -ja m () 1. izdelovalec irhovine: usnjarji in irharji 2. slabš. neroden, neuglajen moški: prišli so meščani in hribovski irharji
  24.      írharski  -a -o prid. () nanašajoč se na irharje: irharska obrt / irharsko vedenje
  25.      írharstvo  -a s () 1. irharska obrt: takrat je bilo irharstvo še precej razširjeno 2. slabš., redko nerodnost, neuglajenost: ni se še iznebil svojega irharstva

   63.334 63.359 63.384 63.409 63.434 63.459 63.484 63.509 63.534 63.559  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA