Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (63.109-63.133)


  1.      ihtív  -a -o prid. (ȋ í) ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva ihtívo prisl.: ihtivo se ga je oklepala ♪
  2.      ihtívost  -i ž (í) ihtavost: pri delu se je poznala njegova ihtivost ♪
  3.      ihtljáj  -a m (ȃ) knjiž. kratek, sunkovit glas: globok ihtljaj se mu je izvil iz prsi / ihtljaj ji je pretrgal besedo ♪
  4.      ihtljív  -a -o prid. (ȋ í) redko ihtav: slišalo se je ihtljivo loputanje z vrati ♪
  5.      íkavski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje ♪
  6.      íkavščina  -e ž (ȋ) lingv. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat ♪
  7.      ikóna  -e ž (ọ̑) v vzhodni cerkvi nabožna, sveta podoba: pred ikonami so gorele sveče; okajena, stara, zlata ikona; ruske ikone; ikona bogorodice ♪
  8.      ikonobórstvo  -a s (ọ̑) zgod. ikonoklazem ♪
  9.      ikonografíja  -e ž (ȋ) um. oblikovne in vsebinske sestavine likovnega dela: po svoji ikonografiji so te slike še romanske / ta prizor je znan v krščanski ikonografiji // veda o tem ♪
  10.      ikonográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ikonografijo: ikonografski izvor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah; ikonografske značilnosti / Kristusovo rojstvo je stara ikonografska snov ikonográfsko prisl.: slika je ikonografsko zanimiva ♪
  11.      ikonoklást  -a m (ȃ) zgod. pristaš ikonoklazma: spor med ikonoklasti in njihovimi nasprotniki; pren., knjiž. ta človek je ikonoklast, ki mu lepota nič ne pomeni ♪
  12.      ikonoskóp  tudi ikonoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) rad. snemalna elektronka pri starejših televizijskih kamerah ♪
  13.      ikonostás  -a m (ȃ) v vzhodni cerkvi stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike: sveče so osvetljevale ikonostas; dragocen, razkošen ikonostas ♪
  14.      ikónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od ikona: ikonsko slikarstvo ♪
  15.      íkra  -e ž (í) 1. nav. mn. spolna celica, iz katere se razvije riba: ribe ležejo, odlagajo ikre; ikre beluge, jesetra; ob bregovih rek je polno iker / nasoljene ikre; škatle s sardinami, ikrami in slaniki 2. zool. ličinka trakulje: svinjsko meso z ikrami ♪
  16.      íkrast  -a -o prid. (í) ikrav: ikrasto meso ♦ les. ikrasti les les z vzorcem, podobnim ikram ♪
  17.      íkrav  -a -o prid. (í) ki ima ikre: jesti ikravo meso / ikrave ribe ♪
  18.      íkravost  -i ž (í) lastnost, značilnost ikravega: ikravost mesa ♪
  19.      íkrn  -a -o prid. (ȋ) redko ki je iz iker: okrog ločja se je naredil ikrn obroč ♪
  20.      íkrnica  -e ž (ȋ) rib. ribja samica: mladice in ikrnice ♪
  21.      íks  neskl. pril. (ȋ) ekspr. 1. katerikoli, poljuben: če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril // pog., navadno v zvezi z neki ki ni znan ali se noče, ne more imenovati: neki iks tovariš je vprašal po tebi 2. v prislovni rabi izraža veliko količino, množino: iks ljudi me je že vprašalo; že na iks primerih sem ti to pojasnil; sam.: ima noge na iks po obliki podobne črki X; prim. x ♪
  22.      íksast  -a -o prid. (ȋ) ekspr. po obliki podoben črki X: močno iksaste noge ima, težko, da bi se še popravile / iksasta kolena in ukrivljena hrbtenica so večkrat posledica pomanjkanja vitaminov ♦ vet. iksasta stoja stoja pri živalih z navznoter ukrivljenimi nogami ♪
  23.      íkskrat  prisl. (ȋ) ekspr. velikokrat, mnogokrat: to sem ti že ikskrat razložil ♪
  24.      íkt  in íktus -a m (ȋ) lingv. naglašeno mesto v metričnem vzorcu: ikt na koncu verza ♪
  25.      íl  -a m (ȋ í) star. ilovica: il se sesede, strdi / pri hoji se je vdiral v il ♪

   62.984 63.009 63.034 63.059 63.084 63.109 63.134 63.159 63.184 63.209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA