Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (63.009-63.033)



  1.      hvastàv  -áva -o prid. ( á) ekspr., redko bahav, domišljav: hvastav človek / hvastavo govorjenje hvastávo prisl.: hvastavo pripovedovati o dogodivščinah
  2.      hvastávost  -i ž (á) ekspr., redko bahavost, domišljavost: njegova hvastavost mi preseda
  3.      hvatán  -a m () zool. južnoameriška opica s tankimi in dolgimi sprednjimi končinami in dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje, Ateles: črni hvatan
  4.      hvóšč  -a m (ọ̑) nar. koroško njivska preslica: s hvoščem zarasle grede / čaj iz hvošča
  5.      í  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, í íja () deseta črka slovenske abecede: napisati i; narediti, zapisati piko na i; čitljivi iji ∙ ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: kratki i ◊ lingv. samostalniki s končnico -i v rodilniku; i-osnova ijevska osnova; mat. i število, katerega kvadrat je -1; neskl. pril.: metal. profil I in I profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I
  6.      i  prisl., zastar. tudi: i jaz se s tem ne strinjam; i tam ni vse tako, kakor bi moralo biti
  7.      ì  in i vez. () zastar. in, pa: vse dni i vse noči // star., v zvezi i - i takokakor: smrt mu prihrani i žalost i ponižanje / ta literatura je vključevala i renesančne i klasične i romantične elemente
  8.      í  medm. () izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: i, pa smo te ujeli na laži
  9.      ì  medm. () raba peša 1. izraža začudenje, nejevoljo: i, o čem drugem pa naj bi govoril / i, kaj pa je? e 2. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem; e, eh: i, seveda, strah ga je; i no, saj ti zaupam / star. kam naj deneš, vprašaš? — I, kjer si vzel (A. Aškerc)
  10.      i...  predpona, gl. in...
  11.      í-á  medm. (-) posnema glas osla: i-a, i-a, je rigal osel
  12.      iatro...  ali iátro... prvi del zloženk () med. nanašajoč se na zdravnike ali zdravila: iatrogen; iatrokemija
  13.      íba  -e ž (í) nar. iva: urezal si je šibo z ibe; mačice ibe
  14.      íbar  ž neskl. () cigareta slabše kakovosti z imenom Ibar: v zavojčku je samo še ena ibar; neskl. pril.: cigarete ibar in ibar cigarete
  15.      íbarica  -e ž () pog. ibar: on kadi ibarice
  16.      íbis  -a m () zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica: sveti ibis je bil Egipčanom simbol boga modrosti
  17.      íbitol  tudi ibitól -a m (; ọ̑) raztopina bitumena v bencinu, organskem topilu za zaščitni premaz proti vlagi: premazati betonska tla z ibitolom
  18.      iblájtar  -ja m (á) nav. slabš. 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: iblajtarji so prežali na tihotapce // mitničar: pred mitnico mu je iblajtar pregledal voz in premetal vso kramo 2. osovražen predstavnik oblasti: preslepil je pisarje, iblajtarje in drugo gosposko drhal
  19.      ibovína  -e ž (í) nar. prekmursko iva: stara ibovina je cvetela
  20.      íbržnik  -a m (í) nar. koroško hlapec, ki nima določenega področja dela: šel je k hiši za ibržnika; volar in ibržnik
  21.      íca  -e ž () nar. severovzhodno, ljubk. telica ali majhna krava: ne draži ice / pri klicanju ica, na
  22.      ícika  -e ž () nar. severovzhodno, ljubk. telica ali mlada krava: iciko so prodali in odpeljali iz hleva / pri klicanju na, icika, na
  23.      idíla  -e ž () 1. lit. lirsko-epsko delo, ki opisuje mirno, zadovoljno življenje, povezano z naravo: rad je prebiral idile / avtor pastirske, ribiške idile 2. nav. ekspr. mirno, zadovoljno življenje, navadno povezano z naravo: vojna je uničila idile; vaška idila; iron. hribovske idile ob petrolejki se je kmalu naveličal / sanjal je o družinski idili; preživljal je čudovito ljubezensko idilo ljubezen / idila kmečkega življenja idiličnost 3. navadno s prilastkom stanje v naravi, ki izraža mir, ubranost: zimska idila ob Dravi / čudovita večerna idila / idila gorskega sveta idiličnostmuz. manjša, preprostejša skladba, ki deluje pomirjujoče
  24.      idíličnost  -i ž (í) lastnost, značilnost idiličnega: idiličnost gorske pokrajine / opisoval je idiličnost kmečkega življenja
  25.      idílik  -a m (í) lit. kdor piše idile: dramatik in idilik ● ekspr. ta človek je sentimentalen idilik ljubi, občuduje, kar je idilično

   62.884 62.909 62.934 62.959 62.984 63.009 63.034 63.059 63.084 63.109  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA