Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (62.784-62.808) 
- hrástov -a -o prid. (á) nanašajoč se na hrast: hrastov les; hrastov želod; hrastova šiška; hrastovo listje, lubje / hrastov gozd / hrastov furnir, parket; hrastova doga; hrastova miza ◊ zool. veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo ♪
- hrastovína in hrástovina -e ž (í; á) 1. hrastov les: tesana, žagana hrastovina; pohištvo iz hrastovine 2. redko hrastov gozd: zašel je v hrastovini ♪
- hraščína -e ž (í) redko hrastov gozd: hraščina in bukovje ♪
- hrbtáš -a m (á) žarg., šport. športnik, ki goji hrbtno plavanje: nastop naših najboljših hrbtašev ♪
- hrbtíca -e ž (í) knjiž. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: čoln je ležal s hrbtico navzgor / ladijska hrbtica; hrbtica čolna ♪
- hrbtíčast -a -o prid. (í) podoben hrbtu (živali): hrbtičasti vrhovi gora ♪
- hrbtína -e ž (í) meso s hrbta živali: spekla je hrbtino ♪
- hrbtník -a m (í) knjiž. naslonjalo, naslonilo: nasloniti se na hrbtnik / hrbtnik stola, zofe ♪
- hŕbtoma prisl. (ȓ) knjiž. s hrbtom v smeri gibanja; zadenjsko, zadenjski: hrbtoma se umikati ♪
- hrbtoplóvka -e ž (ọ̑) zool. kljunata žuželka, ki plava na hrbtu, Notonecta glauca ♪
- hrbtovína -e ž (í) meso s hrbta živali: spekla je najlepše dele hrbtovine ♪
- hrčáti -ím nedov. (á í) redko 1. smrčati: v spanju je glasno hrčal 2. hrzati, prhati: konji hrčijo ♪
- hrčíca -e ž (í) zool. majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom; mala rovka ♪
- hŕga -e ž (ŕ) redko grča: hrge v lesu / čelna hrga ♪
- hrgánja -e ž (á) nar. vzhodno 1. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi; grljanka: zrele hrganje // natega iz te buče: s hrganjo potegniti vino iz soda 2. ekspr. glava: mahnil bi ga po hrganji ♪
- hŕgast -a -o prid. (ŕ) redko grčast: hrgasto drevo ♪
- hŕgav -a -o prid. (ŕ) redko grčav: hrgav les ♪
- hríb -a m (í) 1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib // mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom 2. ekspr., redko, z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja ● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in
doline daleč, v oddaljen kraj ♪
- hríbast -a -o prid. (í) podoben hribu: hribasti valovi // redko hribovit: hribasta pokrajina ♪
- hribàt -áta -o prid. (ȁ ā) redko hribovit: hribat teren ♪
- hribína -e ž (í) 1. knjiž. trdni sestavni del zemeljske skorje; kamnina: določiti rudnine v hribini; osnovna hribina pogorja; nagubani skladi hribine / hudourniki se zajedajo v hribino; stroji za razbijanje najtrše hribine 2. nar. hrib: ni je hribine pri nas, na kateri še ne bi bil ♪
- hribínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hribino: hribinski delci ♦ mont. hribinski udar hipna odkrušitev materiala s stropa rova zaradi sprostitve notranjih napetosti v kamnini ♪
- hriboláški -a -o prid. (ȃ) star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema ♪
- hriboláštvo -a s (ȃ) star. planinstvo, alpinistika: navdušiti se za hribolaštvo; oprema za hribolaštvo ♪
- hribovít -a -o prid. (ȋ) ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina ♪
62.659 62.684 62.709 62.734 62.759 62.784 62.809 62.834 62.859 62.884 
