Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (62.709-62.733) 
- horizónt -a m (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti // najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu 2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta 3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont 4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont ◊
geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi) ♪
- horizontála -e ž (ȃ) 1. geom. črta, vzporedna z gladino mirujoče vode: horizontala in vertikala; pren. umirjene horizontale kozolcev v razgibani gorski pokrajini 2. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino; izohipsa: kartografska skica z vrisanimi horizontalami ♪
- horizontálnost -i ž (ȃ) značilnost horizontalnega, vodoravnost: horizontalnost ravnine ♪
- hormón -a m (ọ̑) biol. snov, ki nastaja v žlezah z notranjim izločanjem in uravnava procese v organizmu: rastni, spolni hormoni; hormon nadledvične žleze / rastlinski hormoni / sintetični hormoni ♪
- hormónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hormone: hormonska žleza / hormonski preparati; hormonska injekcija; hormonska in vitaminska krema ♦ med. hormonsko zdravljenje ♪
- horníst -a m (ȋ) muz. kdor igra rog: razpisati mesto hornista ♪
- horoskóp tudi horoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) napoved človekove usode po položaju zvezd: sestaviti horoskop / v časopisu je prebrala svoj horoskop ♪
- hórror vácui [horor vakui] m neskl. (ọ̑-ȃ) knjiž. strah pred praznino: ko je ostal sam v veliki dvorani, ga je prevzel horror vacui ♪
- hortikultúra -e ž (ȗ) dejavnost, ki se iz kulturnih nagibov ukvarja z vrtnarstvom: določiti mejo med hortikulturo in agrikulturo; ustvarjanje materialne osnove v hortikulturi / razstava modernega vrtnarstva, rož in hortikulture ♪
- hortologíja -e ž (ȋ) nauk o vrtnarstvu ♪
- hórùk medm. (ọ̑-ȕ) pri skupnem dvigu, premiku česa težkega izraža spodbudo: vzdignimo, horuk; ho(oo)ruk / mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf; sam.: trikratni horuk za komandanta delovne brigade ♪
- hospíc -a m (ȋ) 1. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočiti v hospicu 2. zastar. zavetišče, dom: živeti v hospicu ♪
- hospitácija -e ž (á) šol. 1. prisostvovanje pouku za pridobivanje pedagoških izkušenj: učiteljiščniki so imeli hospitacijo; pripravniki so morali pred izpitom opraviti hospitacije / medsebojne hospitacije predavateljev 2. prisostvovanje pouku, dovoljeno dijaku, ki ni redno vpisan ♪
- hospitacíjski tudi hospitácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na hospitacijo: hospitacijski program / hospitacijska skupina ♪
- hospitál -a m (ȃ) 1. redko zavetišče, dom: v mestu so postavili hospital 2. redko bolniški oddelek, zlasti v zavetišču, domu: hospital v domu za onemogle 3. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočevati v hospitalu ♪
- hospitalizácija -e ž (á) knjiž. sprejem koga v bolnico: skrbeti za hospitalizacijo bolnikov / skrajšati dobo hospitalizacije bivanja v bolnici ♪
- hospitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. sprejeti koga v bolnico: hospitalizirati duševno bolnega hospitalizíran -a -o: hospitaliziran bolnik ♪
- hospitánt -a m (ā á) šol. kdor hospitira: za učno uro se je najavilo več hospitantov ♪
- hospitántka -e ž (ā) ženska oblika od hospitant ♪
- hospitántski -a -o (ā) pridevnik od hospitant: hospitantska skupina ♪
- hospitírati -am nedov. (ȋ) 1. šol. prisostvovati pouku kot hospitant: pri uri slovenščine je hospitiralo več študentov slavistike / le hospitiral je in zato ni bil izprašan 2. knjiž., redko biti navzoč kot opazovalec: na simpoziju je samo hospitiral ♪
- hóst m neskl. (ọ̑) nar., v prislovni rabi, navadno v zvezi z en izraža močno zanikanje ali zelo majhno mero: Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! (Prežihov) ♪
- hósta -e ž (ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov ∙ pog. bil je v hosti pri partizanih // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste ♪
- hóstar -ja m (ọ̑) 1. gozdni delavec; gozdar: hostarji redčijo gozd 2. pog. partizan: domačini so dajali hostarjem hrano; bil je na strani hostarjev ♪
- hóstica -e ž (ọ̑) gozdič: prijazna bukova hostica ♪
62.584 62.609 62.634 62.659 62.684 62.709 62.734 62.759 62.784 62.809