Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (62.584-62.608)



  1.      hlamudráti  -ám nedov.) ekspr. mahedrati, opletati: preširoka obleka je hlamudrala na njem; hlače so pri hoji hlamudrale // redko nerodno, majaje se hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik je hlamudral po sobi
  2.      hlamudràv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki mahedra, opleta: hlamudrave hlače hlamudrávo prisl.: uniforma je hlamudravo visela na njem
  3.      hláp  -a m, mn. stil. hlapóvi () nav. mn. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: prostor je bil napolnjen z bencinskimi hlapi; vinski, vodni hlapi; hlapi nitrolaka / star.: hlapi so se dvigali iz tal prosojna, rahla meglica; hlap gnijočih cunj duh, zadah
  4.      hlapáč  -a m (á) vet. konj, ki iz razvade požira zrak
  5.      hlápati  -am in hlapáti -ám nedov.; á ) 1. redko hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem; hlastati: pes je jezno hlapal za muhami // ekspr. mlaskajoče, požrešno jesti ali piti: prašiči hlapajo 2. zastar. mahedrati, opletati: hlače mu hlapajo okrog suhih nog 3. vet. iz razvade požirati zrak: konj se je naslonil na jasli in začel hlapati
  6.      hlapàv  -áva -o in hlápav -a -o prid. ( á; á) redko mahedrav, opletajoč: pes s hlapavimi uhlji
  7.      hlápčič  -a m () 1. manjšalnica od hlapec: pri hiši so imeli prebrisanega hlapčiča / slabš. bili so le bedni hlapčiči izkoriščevalcev 2. star. deček, fantič: kako ti je ime, hlapčič
  8.      hlapčón  -a m (ọ̑) slabš. hlapec: moja hči ne bo vzela hlapčona, se je jezil
  9.      hlapljív  -a -o prid. ( í) ki (rad) hlapi: hlapljiva snov, tekočina; lahko, težko hlapljiv
  10.      hlapljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost hlapljivega: velika hlapljivost etra
  11.      hlápniti  -em dov.) redko hlastniti: pes je hlapnil po muhi / splaval je do brega in hlapnil po veji
  12.      hlápnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost hlapnega: hlapnost petroleja
  13.      hlapón  -a m (ọ̑) star. parna lokomotiva: pod klancem so vlaku priključili še en hlapon // vlak s tako lokomotivo: izza ovinka se je prikazal hlapon
  14.      hlást  -í ž () redko hlastnost: dela brez naglice, brez hlasti
  15.      hlastáč  -a m (á) redko 1. požrešnež: bil je nenasiten hlastač 2. ekspr. bahav, domišljav človek: vedeli so, da je neresen hlastač
  16.      hlastáti  -ám nedov.) 1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom // ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita 2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni // pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj hlastáje: hlastaje jesti hlastajóč -a -e: dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju
  17.      hlastàv  -áva -o prid. ( á) ekspr. 1. ki dela ali ravna pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastav človek; že po naravi je bil vihrav in hlastav / hlastavo branje, govorjenje 2. ki si pohlepno, pretirano prizadeva za dosego česa: škoda le, da je tako hlastav in ne pozna prave mere / hlastava civilizacija
  18.      hlastávost  -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost hlastavega: mladostna hlastavost / hlastavost današnjega časa / hlastavost po novih naložbah v gospodarstvu
  19.      hlastína  -e ž (í) nar. zahodno kar ostane, če se grozdu odtrgajo jagode; pecljevina: obrala je grozd in vrgla hlastino na tla; vino iz jagod brez hlastin
  20.      hlástniti  -em dov.) hitro, sunkovito približati se čemu z odprtim gobcem: pes hlastne po roki; riba je hlastnila po muhi, za muho // ekspr. hitro, sunkovito približati se čemu z roko: mož je hlastnil po pismu; pren. hlastnil je po dragocenem podatku ● ekspr. Pusti, je hlastnil oče hitro, sunkovito rekel
  21.      hlástnost  -i ž (á) lastnost, značilnost hlastnega: hlastnost gibov / delal je z vročično hlastnostjo; s pravo otroško hlastnostjo se je lotil jedi / hlastnost pri branju
  22.      hlíd  -a m () star. rahel, komaj zaznaven veter: blagodejen hlid je preveval pokrajino
  23.      hlíkati  -am nedov. () nar. hlipati: Neka jetnica je začela živčno hlikati (F. Godina)
  24.      hlímba  -e ž () knjiž. hlinjenje, hinavščina: razgalil je njegovo hlimbo / navadil se je hlimbe
  25.      hlíniti  -im nedov.) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: hliniti bolezen, slabost; hliniti prijaznost, zanimanje; hliniti svetost; hlinil je, kakor da nič ne ve / ekspr. hliniti poštenjaka delati se, kazati se hlíniti se kazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; zna se hliniti / ni tako dober, kot se hlini; v obraz se hlini, za hrbtom pa opravlja hlinèč -éča -e: ležal je s priprtimi očmi, hlineč spanje hlínjen -a -o: hlinjena ganjenost

   62.459 62.484 62.509 62.534 62.559 62.584 62.609 62.634 62.659 62.684  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA