Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (62.509-62.533) 
- hírati -am nedov. (ȋ) postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo ♪
- hírav -a -o tudi hiràv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki hira: hirav otrok; starec je bolan in hirav / hirave rastline ♪
- híravost in hirávost -i ž (í; á) lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike ♪
- hirománt -a m (ā á) kdor se ukvarja s hiromantijo: grafologi in hiromanti ♪
- hiromantíja -e ž (ȋ) napovedovanje človekove usode iz črt na dlani: ukvarjati se s hiromantijo ♪
- hiromántika -e ž (á) hiromantija ♪
- hís 1 -a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton h ♪
- hís 2 -a m (ȋ) nar. belokranjsko (lesena) shramba ali zidanica: prinesel je orodje iz hisa ♪
- hispaníst -a m (ȋ) strokovnjak za španski jezik in kulturo ♪
- histamín -a m (ȋ) biol., kem. amin, ki nastane v organizmu zlasti pri večjih poškodbah tkiva ♪
- histográm -a m (ȃ) grafično prikazana primerjava velikosti ali strukture stanja, pojava s strnjenimi stolpci ♪
- histologíja -e ž (ȋ) veda o tkivih ♪
- histolóški -a -o prid. (ọ̑) 1. biol. nanašajoč se na tkivo: histološka zgradba 2. nanašajoč se na histologe ali histologijo: histološki inštitut / histološka preiskava ♪
- histón -a m (ọ̑) biol., kem. v vodi topna bazična beljakovina v celičnem jedru: histoni in protamini ♪
- historiát -a m (ȃ) potek, opis kakega dogajanja: razložil mu je kratek historiat dogodkov; historiat problema; historiat o tem pomembnem vprašanju ♪
- históričnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost zgodovinskega, zgodovinskost: historičnost junakov ljudske epike ♪
- histórija -e ž (ọ́) 1. redko zgodovina: zanimati se za historijo 2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadeve ◊ lit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije ♪
- histórik -a m (ọ́) knjiž. zgodovinar: bil je bibliograf in historik / literarni historik ♪
- historiográf -a m (ȃ) zgodovinopisec: dela historiografov iz sedemnajstega stoletja / dvorni historiograf / proučevanja historiografov in sociologov zgodovinarjev ♪
- historiografíja -e ž (ȋ) zgodovinopisje: dosežki novejše slovenske historiografije / literarna, umetnostna historiografija ♪
- historiográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na historiografe ali historiografijo, zgodovinopisen: historiografske metode / historiografsko delo ♪
- historizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. poudarjati zgodovinska dognanja, dejstva: nevarno je, da bi pri rekonstrukciji preveč historizirali ♪
- híša -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše ♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira
partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki
hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪
- híšar -ja m (ȋ) redko bajtar, kočar: njegov oče je bil hišar ♪
- híšast -a -o prid. (í) podoben hiši: hišast predmet ♦ arheol. hišasta žara ♪
62.384 62.409 62.434 62.459 62.484 62.509 62.534 62.559 62.584 62.609 
