Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (62.484-62.508)


  1.      hípofúnkcija  -e ž (ȋ-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice ♪
  2.      hipogríf  -a m (ȋ) mitol. bitje s konjskim trupom, ptičjo glavo in perutmi: motiv hipogrifa v latinskem pesništvu ♪
  3.      hipohondríja  -e ž (ȋ) med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo ♪
  4.      hipohóndrski  -a -o prid. (ọ́) hipohondričen: hipohondrsko razpoloženje ♪
  5.      hipokámp  -a m (ȃ) v grški mitologiji bitje s konjskim trupom in ribjim repom: na sarkofagu je vklesan hipokamp ♪
  6.      hipokávst  -a m (ȃ) pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom ♪
  7.      hipoklorít  -a m (ȋ) kem. sol nižje oksidacijske stopnje: kalcijev, natrijev hipoklorit ♪
  8.      hipokorístikon  tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m (ȋ) lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton ♪
  9.      Hipókratov  -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ♦ med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča ♪
  10.      hipokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratski nauk o štirih telesnih sokovih ♪
  11.      hipokrít  -a m (ȋ) knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit ♪
  12.      hipokrítski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje hipokrítsko prisl.: hipokritsko se zgražati ♪
  13.      hipokrizíja  -e ž (ȋ) knjiž. hinavščina, licemerstvo: v tem dejanju je precej hipokrizije; hipokrizija malomeščanske družbe ♪
  14.      hipologíja  -e ž (ȋ) veda o konjih ♪
  15.      hípoma  prisl. (ȋ) v trenutku, v hipu: hipoma se domisliti, umolkniti; avtomobil se je hipoma ustavil ♪
  16.      hiponím  -a m (ȋ) lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje: hrast je hiponim od besede drevo ♪
  17.      hipoplazíja  -e ž (ȋ) med. nepopolna razvitost organa ali tkiva, zlasti spolnih organov ♪
  18.      hipostáza  -e ž (ȃ) 1. med. zastajanje krvi v nižje ležečih delih telesa ali organov: hipostaza v pljučih zaradi oslabelega srca 2. filoz. osnova, podstat: hipostaza družbe; hipostaza pojma ♪
  19.      hipostazírati  -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. spremeniti kaj v osnovo, podstat: hipostazirati pojme hipostazíran -a -o: Platonove ideje so hipostazirani rodovni pojmi ♪
  20.      hipotáksa  -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje ♪
  21.      hipotálamus  -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu ♪
  22.      hipotoníja  -e ž (ȋ) med. bolezensko zmanjšanje krvnega pritiska: zaradi hipotonije ima bolečine v glavi // bolezensko zmanjšanje napona mišičja ♪
  23.      hípovitaminóza  -e ž (ȋ-ọ̑) med. bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov: slaba prehrana povzroča hipovitaminoze in avitaminoze / hipovitaminoza C zaradi pomanjkanja vitamina C ♪
  24.      hirálnica  -e ž (ȃ) pog., nav. slabš. dom onemoglih, dom počitka: očeta so dali v hiralnico ♪
  25.      hirálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hiralnico: hiralniško osebje / hiralniško vzdušje ♪

   62.359 62.384 62.409 62.434 62.459 62.484 62.509 62.534 62.559 62.584  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA