Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (62.384-62.408)


  1.      híba  -e ž (í) raba peša napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti ♪
  2.      híbav  -a -o prid. (í) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibava prehrana / hibav otrok ki ima napako, motnjo ♪
  3.      híbavost  -i ž (í) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibavost telesa ♪
  4.      hibískov  -a -o (ȋ) pridevnik od hibiskus: hibiskovi rožnati cveti; hibiskov grm ♪
  5.      hibískus  -a tudi -íska m (ȋ) bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus ♪
  6.      híbnost  -i ž (ȋ) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila ♪
  7.      hibríd  -a m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom ♪
  8.      hibridizácija  -e ž (á) biol. križanje, zlasti rastlin: s hibridizacijo so vzgojili odpornejše rastline ♪
  9.      hibrídka  -e ž (ȋ) ženska oblika od hibrid ♪
  10.      hibrídnost  -i ž (ȋ) biol. lastnost, značilnost hibridnega: hibridnost koruze // sposobnost združevanja različnih lastnosti dveh organizmov: izkoriščati hibridnost za vzgajanje rodovitnejših rastlin ♪
  11.      hidálgo  -a m (ȃ) v fevdalni Španiji nižji plemič: ponosen španski hidalgo ♪
  12.      hídra  -e ž (ȋ) v grški mitologiji vodna kača z devetimi glavami: boji herojev s hidrami / ekspr., z oslabljenim pomenom hidra fašizma, kontrarevolucije ◊ zool. majhen sladkovodni polip, ki živi v sožitju z algami, Chlorohydra viridissima ♪
  13.      hidránt  -a m (ā) naprava na vodovodnem omrežju za odvzemanje večjih količin vode: gasilci so priključili cevi na hidrant; cestni, požarni, vrtni hidrant ♪
  14.      hidrát  -a m (ȃ) kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata ♪
  15.      hidratácija  -e ž (á) kem. vezanje spojin z vodo v hidrate: hidratacija cementa / hidratacija ionov ♪
  16.      hidratírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. vezati spojine z vodo v hidrate: hidratirati oksid v kislino hidratíran -a -o: hidratirana sol kristalna sol, ki vsebuje kristalno vodo ♪
  17.      hidratizácija  -e ž (á) kem. hidratacija: proces hidratizacije ♪
  18.      hidratizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. hidratirati: nežgana glinica na zraku hidratizira ♪
  19.      hidrávlik  -a m (á) strokovnjak za hidravliko: inženir hidravlik ♪
  20.      hidrávlika  -e ž (á) 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki ♪
  21.      hidrazín  -a m (ȋ) kem. brezbarvna, kadeča se tekočina, ki se uporablja zlasti kot sestavina raketnega goriva in kot reducent ♪
  22.      hidríd  -a m (ȋ) kem. spojina vodika z drugim elementom: kalcijev hidrid ♪
  23.      hidrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno 2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje hidríran -a -o: grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho ♪
  24.      hidro...  ali hídro... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na vodo: hidrogenski, hidroliza; hidromehanika, hidrometeorološki; hidrobus ♪
  25.      hídroaviácija  -e ž (ȋ-á) del letalstva, ki ima v svojem sestavu samo hidroavione: vojna hidroaviacija ♪

   62.259 62.284 62.309 62.334 62.359 62.384 62.409 62.434 62.459 62.484  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA