Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (61.809-61.833) 
- gráfos -a m (ȃ) teh. nalivno risalno pero s tušem za določeno debelino črte: tuširati tehnično risbo z grafosom; neskl. pril.: grafos pero ♪
- gràh gráha m (ȁ á) kulturna rastlina z belimi cveti in kratkimi stroki ali njeni sadovi: saditi grah; luščiti, obtrgovati grah; suh grah; grah v stročju; juha, riž z grahom; smeje se, kakor bi grah stresal / kot grah debela bradavica ◊ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; gastr. ocvrt(i) grah jušni vložek iz žvrkljanega testa, ocvrt v obliki graha ♪
- gráham neskl. pril. (ȃ) v zvezi graham kruh nekvašen kruh iz debelo mlete pšenice: graham kruh za diabetike ♪
- Gráhamov -a -o prid. (ȃ) v zvezi Grahamov kruh nekvašen kruh iz debelo mlete pšenice ♪
- gráhar -ja m (ȃ) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje grahova zrna, Bruchus pisorum: fižolar in grahar ♪
- gráhast -a -o prid. (á) 1. siv z belimi in črnimi pikami ali lisami: grahast ptič; grahasta kokoš; grahasto perje 2. podoben grahu: grahasta oblika / grahasta barva blaga gráhasto prisl.: grahasto zelena uniforma ♪
- gráhka -e ž (ȃ) grahasta kokoš: grahka vodi piščance ♪
- gráhor -ja m (á) njivski plevel s plodovi v obliki stroka: grahor se opleta okrog žita ♦ bot. pomladni grahor gozdna rastlina s temno rdečimi cveti, Lathyrus vernus; vrtn. dišeči grahor okrasna rastlina z živobarvnimi cveti, Lathyrus odoratus ♪
- gráhorica -e ž (á) grašica: med žitom je veliko grahorice ♪
- gráhorka -e ž (á) 1. redko grahasta kokoš: grahorke so dobre jajčarice 2. grašica: vsejali so tudi grahorko ♪
- gráhov -a -o prid. (á) nanašajoč se na grah: grahove luščine / zrna grahove velikosti / grahova juha ♦ agr. grahova rja glivična bolezen na grahovih listih in strokih, ki se kaže v obliki rjavih prašnatih kupčkov ♪
- gráhovica -e ž (á) grahova slama: grahovico so že populili ♪
- grahovína in gráhovina -e ž (í; á) grahova slama: voziček grahovine ♪
- gráhovka -e ž (á) 1. pog. grahova juha: nalila mu je grahovke 2. redko grahasta kokoš: zaklala je grahovko ♪
- grája 1 -e ž (ā) raba peša ugotavljanje, očitanje napak, pomanjkljivosti: z grajo lista se je zameril uredniku; nepravična graja; graja in hvala ∙ knjiž. to je bil človek brez graje brez nravstvenih napak, pomanjkljivosti // opominjanje, oštevanje: otrok je grajo zaslužil / tako ravnanje je vse graje vredno ♦ šol. imel je grajo iz matematike pri ocenjevalni konferenci je bilo ugotovljeno, da ima negativno oceno ♪
- grája 2 -e ž (ā) zastar. 1. ograja: vrt je obdan z grajo; kamnita graja 2. pregrada, jez: voda pada čez grajo; mlinska graja ♪
- grájati -am nedov. (ā) raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja // opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti grájati se nar. gnusiti se: Le jej ga [meso], če se ti ne graja (F. Finžgar) grajajóč -a -e: grajajoče besede grájan -a -o: to je posledica že tolikokrat grajanih pomanjkljivosti ♪
- grajàv -áva -o in grájav -a -o prid. (ȁ á; ā) star. ki (rad) graja: grajav človek ni prijeten ♪
- grájski -a -o prid. (á) nanašajoč se na grad: že od daleč so se videli grajski stolpiči; zaprli so ga v grajsko ječo; grajska klet; grajsko obzidje / grajski hlapec, oskrbnik / grajska oblast grájski -a -o sam.: grajski so se pripeljali graščakova družina; zalotili so ga, ko je sekal na grajskem na graščakovi posesti ♪
- grákati -am nedov. (ȃ) krakati: krokarji so grakali ♪
- grál -a m (ȃ) po srednjeveški legendi čudodelna posoda s Kristusovo krvjo ♪
- grám -a m (ȃ) utežna mera, tisočina kilograma: izračunati v gramih; tehta pet gramov [g] ∙ ekspr. do grama se vse ujema popolnoma, natančno; ekspr. zdaj ne utegnemo tehtati krivde na grame natančno presojati ♪
- grám... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na gram: gramatom, grammolekula ♪
- gramátik -a m (á) strokovnjak za slovnico; slovničar: gramatik Breznik ♪
- gramátika -e ž (á) 1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko // veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice ♦ lingv. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika 2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu // tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne ♪
61.684 61.709 61.734 61.759 61.784 61.809 61.834 61.859 61.884 61.909