Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (61.734-61.758)



  1.      gozdáriti  -im nedov.) delati v gozdu, zlasti sekati, podirati les: zdaj redi živino in ne gozdari več; vso zimo je gozdaril // oskrbovati gozd: rast drevja je odvisna tudi od tega, kako gospodar gozdari
  2.      gozdárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gozdarje ali gozdarstvo: gozdarska koča; gozdarska šola; gozdarsko glasilo / gozdarski strokovnjak; gozdarska politika / gozdarski inženir strokovnjak za gozdarstvo z visoko izobrazbo; gozdarski tehnik strokovnjak za gozdarstvo s srednjo izobrazbogozd. gozdarske klešče orodje za merjenje debeline lesa
  3.      gozdárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in izkoriščanjem gozdov: pomen gozdarstva v gospodarstvu; dohodki iz gozdarstva; oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo // veda o tem: študira gozdarstvo; inštitut za gozdarstvo in lesarstvo
  4.      gozdìč  -íča stil. gózdič -a m ( í; ọ̑) manjšalnica od gozd: pot vodi skozi gozdič; skrili so se v gozdič ob cesti; borov, smrekov gozdič; gozdiči in polja
  5.      gozdíti  -ím in gózditi -im nedov. ( í; ọ̄) 1. z zagozdo utrjevati: gozditi steber, toporišče pri sekiri 2. alp. plezati z opiranjem ob dve steni; gvozditi: na nekaterih mestih so morali gozditi
  6.      gozdnár  -ja m (á) zastar. gozdar: bil je gozdnar majhne graščine
  7.      gózdnat  -a -o prid. (ọ̑) porasel z gozdom: gozdnati kraji; gozdnata področja
  8.      gózdnatost  -i ž (ọ̑) poraslost z gozdom: hribovitost in gozdnatost sta ovirali naseljevanje; velika gozdnatost dežele
  9.      gozdník  -a m (í) knjiž. kdor prebiva ali se skriva v gozdovih: odkrili so gozdnike
  10.      gozdnína  -e ž () zastar. pristojbina za izkoriščanje gozda
  11.      gózdno...  in gôzdno... prvi del zloženk (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozden: gozdnogospodarski; gozdnoureditven
  12.      gózdnogospodárski  in gôzdnogospodárski -a -o prid. (ọ̑-á; ó-á) nanašajoč se na gozdno gospodarstvo: gozdnogospodarski načrt; gozdnogospodarska politika
  13.      gozdovít  -a -o prid. () star. gozdnat: gozdovit svet; gozdovita dežela
  14.      gozdóvnica  -e ž (ọ̑) nekdaj članica mladinske organizacije, gibanja, ki goji zlasti taborjenje: število gozdovnic je takrat precej naraslo
  15.      gozdóvnik  -a m (ọ̑) 1. nekdaj član mladinske organizacije, gibanja, ki goji zlasti taborjenje: gozdovniki in skavti 2. kdor prebiva ali se skriva v gozdovih: divji gozdovniki
  16.      gozdóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gozdovnike ali gozdovništvo: gozdovniški tabor; gozdovniška organizacija / gozdovniška pravila
  17.      gozdóvništvo  -a s (ọ̑) nekdaj organizacija, gibanje ali delovanje gozdovnikov: prišel je v stik z gozdovništvom
  18.      góž  -a m (ọ̄) velika nestrupena kača: gož se je grel na skali
  19.      góž  -í ž (ọ̑) 1. vez, ki veže oba dela cepca: zamenjati gož 2. obroč, zanka na jarmu za oje: vtakniti oje v gož; verigasta gož
  20.      góža  -e ž (ọ́) vez, ki veže oba dela cepca: na tleh je ležal cepec brez gože
  21.      góžica  tudi gožíca -e ž (ọ̄; í) nar. vzhodno beka, šiba: košara iz gožic
  22.      gožník  -a m (í) okrogla zareza na vrhu ročnika, kjer je cep zvezan z gožjo
  23.      góžva  -e ž (ọ̑) nar. zahodno 1. vez, ki veže oba dela cepca; gož ž: zamenjati gožvo 2. beka, šiba: z gožvo privezati trte ◊ anat. sklepna gožva tkivo, ki ovija sklep; sklepna ovojnica
  24.      grába  -e ž (á) nar. vzhodno grapa: skalovje je zasulo grabo; padel je v globoko grabo / grabe na cesti / hiše so stisnjene v grabe
  25.      grábica  -e ž (á) nar. vzhodno manjši del vinograda: dve grabici šmarnice ima; stal je v grabici in škropil

   61.609 61.634 61.659 61.684 61.709 61.734 61.759 61.784 61.809 61.834  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA