Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (61.359-61.383)


  1.      góbavost  -i ž (ọ́) kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane: zboleti, umreti za gobavostjo ♪
  2.      góbavski  -a -o (ọ́) pridevnik od gobavec: gobavski sanatorij ♪
  3.      gobcáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. veliko, predrzno govoriti: kar naj gobcajo, jih bo že minilo // nizko govoriti: neprestano je samo gobcal; preveč gobca ♪
  4.      góbčast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima velik gobec: gobčast pes ♪
  5.      góbica  -e ž (ọ́) manjšalnica od goba: v gozdu je rastlo vse polno gobic / vložene gobice / kupil mu je barvne krede in gobico za brisanje ◊ med. gobica zvitek gaze za brisanje krvi ali gnoja; ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih ♪
  6.      góbji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na gobe: gobji strup / gobje jedi ♪
  7.      góbov  -a -o prid. (ọ́) ki je iz gob: gobova juha, rižota ♪
  8.      gód  -ú in -a m, mn. godóvi (ọ̑) 1. dan v letu, ko je osebno ime kakega človeka navedeno v koledarju: danes je njegov god; praznuje god in rojstni dan; dati, dobiti kaj za god; prejeti voščilo za god / imeti god / star. na god svetega Petra na praznik // redko godovanje: povabljen je bil na god 2. zastar. obletnica: praznovali so mirovni god ♪
  9.      godálo  -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom: godala in tolkala; z godali spremljati pevce / koncert za fagot in godala // star. glasbilo: harmonika mu je bila najljubše godalo ♪
  10.      gódba  -e ž (ọ̑) 1. skupina ljudi, ki igra na glasbila: godba je zaigrala slavnostno koračnico; ciganska, vojaška godba / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente 2. igranje na pihalne instrumente: godba je potihnila; slišati je bilo godbo; hrupna godba // star. izvajanje glasbenih del; glasba: poslušati godbo / godba za ples; pren., pesn. godba dežja ● slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem ♪
  11.      godílnica  -e [ln in u̯n] ž (ȋ) agr. jama, v kateri se godi lan ♪
  12.      góditi  -im nedov. (ọ̄) nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti: pijača, toplota mi godi; ta barva godi očem / laskanje ji je godilo; godi mu, da se ga ljudje bojijo / filmska zgodba nam je godila zaradi svoje dinamike bila všeč, ugajala ♪
  13.      godíti  -ím nedov. (ȋ í) povzročati, da postane kaj godno: zimske hruške so dali godit; gnoj se razkraja in godi ♦ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla ♪
  14.      gódlja  -e ž (ọ̑) 1. gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic, navadno zakuhana s kašo: godlja že vre; poslali so jim godljo in nekaj klobas; zabeljena godlja; pren., slabš. jezikovna godlja 2. ekspr. slaba pijača: te godlje pa že ne bom pil // slaba jed, navadno redka: menažko opoldanske godlje mu je dal za eno samo cigareto 3. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: pomagal mu je iz godlje; spet si v godlji ∙ ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  15.      gódljast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. podoben godlji: godljasto vino / umazana godljasta voda ♪
  16.      godljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, momljaje govoriti: nekaj je godljal sam s seboj; godlja kakor medved / začel je godljati svojo molitev / kar naprej se jezi in godlja godrnja ♪
  17.      godnjáti  -ám nedov. (á ȃ) star. povzročati, da postane kaj godno; goditi: godnjati sadje; race se godnjajo ♪
  18.      gódnost  tudi gôdnost -i ž (ọ́; ó) lastnost godnega: godnost plodu; godnost zemlje / godnost za možitev ♪
  19.      gódov  -a -o prid. (ọ̑) nar., v povedni rabi ki ima, praznuje god: čez nekaj dni boš godov ♪
  20.      godováti  -újem nedov. (á ȗ) imeti, praznovati god: ne vem natančno, katerega dne goduje / danes zvečer bomo godovali ♪
  21.      godovína  -e ž (í) star. godovanje: povabiti na godovino ♪
  22.      godóvnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska, ki ima, praznuje god: nazdraviti godovnici 2. star. pesem, napisana za god: prebrati godovnico ♪
  23.      godóvnik  -a m (ọ̑) kdor ima, praznuje god: voščiti godovniku ♪
  24.      godóvniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od godovnik: godovniški kolač ♪
  25.      godovnják  -a m (á) kdor ima, praznuje god: nisem vedel, da si godovnjak; danes imamo pri nas godovnjaka ♪

   61.234 61.259 61.284 61.309 61.334 61.359 61.384 61.409 61.434 61.459  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA