Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (61.284-61.308)


  1.      glumáč  -a m (á) 1. star. artist, komedijant: otroci so navdušeno pripovedovali o umetnijah glumačev // zastar. (gledališki) igralec: slovit glumač 2. ekspr. kdor se kaže drugačnega, kot je, se pretvarja: to je nekakšen pustolovski glumač, ki dela videz modrijana / kot psovka lažeš, glumač ♪
  2.      glumáčka  -e ž (ȃ) ženska oblika od glumač: mlada glumačka je hodila po vrvi ♪
  3.      glumáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na glumače: glumaška prireditev / sit je njegovih puhlih, glumaških fraz / v vas so se pripeljali glumaški vozovi ♪
  4.      glumáštvo  -a s (ȃ) dejavnost glumačev: posvetiti se glumaštvu / glumaštvo in sleparstvo ♪
  5.      glúmiti  -im nedov. (ū ȗ) 1. zastar. igrati (v gledališču): znala je dobro peti in glumiti; glumiti majhno vlogo / otroci so glumili vojake so se igrali 2. ekspr. kazati se drugačnega, kot biti v resnici, pretvarjati se: prepričan je bil, da ta človek glumi / glumiti cinika / svojo žalost je le glumil ♪
  6.      glúp  -a -o prid. (ȗ ú) zastar. neumen, nespameten: bil je glup; glupa ženska / imela ga je za glupega filistra / glup nasmeh; glupe gosposke šege glúpo prisl.: glupo vprašati ♪
  7.      glúpost  -i ž (ú) star. neumnost: iz oči mu je odsevala glupost / on da je sam in ubog, kakšna glupost ♪
  8.      glušíti  -ím nedov. (ȋ í) povzročati, da se kaj ne sliši: mehka preproga je glušila korake / veter je glušil glas zvonov, da jih je bilo komaj slišati dušil // s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: glušilo ga je tuljenje in brnenje strojev / bobnenje slapa mu je glušilo ušesa glušèč -éča -e: glušeč hrup strojev; glušeče lajanje in cviljenje ♪
  9.      glušljív  -a -o prid. (ȋ í) redko glušeč, oglušujoč: glušljiv hrup ♪
  10.      glušník  tudi glúšnik -a m (í; ȗ) teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka: pri avtomobilu je pregorel glušnik; nabaviti glušnike za delavce pri vibratorjih ♪
  11.      glutín  -a m (ȋ) kem. očiščena, v vodi topna lepljiva beljakovina, pridobljena z ekstrakcijo iz kosti ♪
  12.      gmájna  -e ž (ȃ) 1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna 2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod / ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo ♪
  13.      gmájnar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor živi na gmajni, navadno bajtar: napol podrte bajte gmajnarjev ♪
  14.      gmájnica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od gmajna: zelena gmajnica ♪
  15.      gmájnski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gmajno: gmajnsko grmičevje / gmajnska pravica do gmajne / ekspr. saj bajta ni gmajnska, ampak moja skupna ♪
  16.      gmôta  -e ž (ó) 1. kar zavzema prostor in navadno (še) nima določene oblike: oblikovati glineno gmoto; v daljavi se je videla temna gmota gozda / brezoblična gmota / ekspr. ljudstvo je postalo pasivna gmota; pren. razčleniti pripovedno gmoto // kar deluje s svojo izredno velikostjo, težo: tank, ta velika železna gmota, se je hrupno valil po cesti; mogočna ledena, skalna gmota // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: treba je bilo prelistati vso to gmoto starega papirja / pred vhodom je stala gmota ljudi / knjiž. gmota tišine 2. redko snov, materija, masa: plastična gmota ◊ alp. gorska gmota celoten obseg gore ali gorovja; gozd. lesna gmota količina lesa; meteor. zračna gmota zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; muz. zvočna gmota vsi zvočni pojavi v skladbi ♪
  17.      gmôtast  -a -o prid. (ó) ki zavzema prostor in navadno (še) nima določene oblike: gmotast blok granita / gmotasti oblaki ♪
  18.      gmôtnost  -i ž (ó) knjiž. izredna velikost, masivnost: mogočna gmotnost kipa ♪
  19.      gnáda  -e ž (ȃ) 1. zastar. milost: prositi gnado in mir; božja gnada ∙ zastar. sonce je šlo za božjo gnado je zašlo 2. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: grofovska gnada nas je poslala sem / kot nagovor vaša gnada! ♪
  20.      gnádljiv  -a -o prid. (ȃ) zastar. spoštovan, cenjen: gnadljivi cesar kličejo na vojsko / v vljudnostnem nagovoru gnadljivi gospod! ♪
  21.      gnájs  -a m (ȃ) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz glinencev in kremena: granit in gnajs / podstavek iz črnega gnajsa ♪
  22.      gnánost  -i ž (á) filoz. stanje človeka, ki se hoče polastiti vsega, kar je dano: gnanost k podrejanju drugih ♪
  23.      gnáti  žênem nedov., stil. ženó (á é) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: motor žene črpalko; veter žene jadrnico; voda žene mlinsko kolo; elektrika žene stroj / predica žene kolovrat / ekspr., z oslabljenim pomenom: pridno je gnal koso kosil; ribiči so krepko gnali vesla veslali / ekspr. burja žene oblake, valove // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gnal konja; ekspr. gnal je avto proti morju; nepreh. z vso silo je gnal; ekspr. gnala sta se, da se je kadilo za njima / sivi oblaki so se gnali od juga / ekspr. sovražnika smo gnali noč in dan preganjali, zasledovali 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: gnati živino na pašo, v planino / oče je gnal vola na semenj; gnati kravo k biku / ekspr. videl je, kako so jih gnali na morišče 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: k tebi ne pridemo delat, ker nas preveč ženeš; celo otroke ženejo k težkemu delu; gnal ga je od jutra do večera // delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: glad žene ljudi v obup; ne vem, kaj jih je gnalo v smrt / radovednost, strast, želja jo je gnala naprej; pojdi, kamor te srce žene / brezoseb. zločinca žene na kraj zločina 4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: ženske so gnale svoj očenaš / godci ves čas ženejo isto melodijo / zmeraj žene (eno in) isto 5. delati brste; brsteti: drevje že žene; kal žene / veje na stari češnji ne ženejo več // v zvezi z v razvijati se, rasti: ajda žene v cvet; žita ženejo v klas ● ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. gnati vik in krik zelo se razburjati za kaj; star. sosed je gnal vso stvar na pravdo predal sodišču, tožil; preveč si ženeš k srcu preveč se žalostiš, vznemirjaš ◊ agr. drevje žene v les bujno raste, a malo rodi; med. bolnika žene na blato, na vodo prepogosto si mora izpraznjevati črevesje, mehur gnáti se ekspr. 1. izredno si prizadevati za kaj: gnal se je brez oddiha, da bi preživel družino; gnati se z delom, učenjem; preveč se ženeš; za doto se ne bom gnal 2. s težavo hoditi, se premikati: drug drugega sta podpirala in se gnala proti domu; utrujeno so se gnali naprej ženóč -a -e: mimo so hodili kmetje, ženoč živino na semenj gnán -a -o: sneg, gnan od burje; žival, gnana od nagona samoohranitve ♦ teh. gnano kolo kolo, ki ga kdo ali kaj žene; mehanično, ročno, strojno gnana naprava ♪
  24.      gnída  -e ž (í) 1. jajčece uši: lasišče je bilo polno gnid 2. nizko nepomemben, malovreden človek: taka gnida mi že ne bo ukazovala / kot psovka ti prekleta gnida ● ekspr. nima niti za gnido pameti prav nič ♪
  25.      gnídav  -a -o prid. (í) ki ima gnide: gnidavo lasišče ♦ agr. gnidav sir sir z mnogimi luknjicami, nastalimi zaradi napake pri zorenju ♪

   61.159 61.184 61.209 61.234 61.259 61.284 61.309 61.334 61.359 61.384  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA