Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (60.584-60.608)



  1.      formíranost  -i ž () značilnost formiranega: socialna formiranost / kljub precejšnjemu številu slik ni mogoče govoriti o formiranosti tega slikarja
  2.      formírati  -am nedov. in dov. () 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena
  3.      fórmula  -e ž (ọ̑) 1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule ♦ bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: formula za ploščino lika / matematična formula // kem. s kemijskimi simboli izražena sestava spojine: formula žveplene kisline / empirična formula ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; strukturna formula ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli / kemijska formula 2. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: zbiral je razne magične formule; formula tožbe; formula za prisego / vljudnostne formule fraze 3. publ. splošno kratko pravilo, izhodišče za kaj: iskati novo formulo za koeksistenco; njegova formula za umetniško ustvarjanje izključuje iracionalno / razlagal je formulo: umetnost zaradi umetnosti
  4.      formulácija  -e ž (á) besedna oblika izrazitve česa: svoje misli je oblikoval v bistri, jasni formulaciji; splošna formulacija pojma / moti formulacija tretjega odstavka / nima rad ostrih formulacij / ohranjena je prvotna in končna formulacija povesti
  5.      formulár  -ja m (ā) list z okvirnim tekstom in rubrikami za ustrezne podatke, obrazec: izpolniti formular; davčni formular; tiskan formular; formular za osebne podatke
  6.      formulírati  -am dov. in nedov. () z besedami izraziti kaj: formulirajte svoje predloge; podrobno in jasno formulirati misel, svoje stališče / besedilo je treba na novo formulirati; nekatera mesta v odločbi bo treba drugače formulirati // izoblikovati, določiti: formulirati organizacijska in politična načela; formulirati osnove nacionalnega programa formulíran -a -o: sklep ni točno formuliran; politična linija je formulirana v resoluciji
  7.      forsírati  -am nedov. in dov. () 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem
  8.      forsítija  -e ž (í) vrtn. okrasni grm, ki zgodaj spomladi rumeno cvete
  9.      fórt  -a m (ọ̑) zlasti v ameriškem okolju, nekdaj trdnjava, utrdba: ustavili so se v fortu ob reki / mesto je bilo utrjeno z dvema vrstama fortov
  10.      fortifikácija  -e ž (á) 1. voj. utrjevanje zemljišča v obrambne namene: fortifikacija objekta // nauk o tem: učiti se fortifikacijo 2. redko utrdba: okolica mesta je dobila močne fortifikacije
  11.      fortifikacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na fortifikacijo: izdelati fortifikacijske načrte / fortifikacijski objekt
  12.      fortíssimo  [-isi-] prisl. () muz., označba za jakost izvajanja zelo glasno: igrati fortissimo; sam.: ponoviti odstavek v fortissimu
  13.      fórtran  -a m (ọ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja: napisati program v fortranu
  14.      fortúna  -e ž () knjiž. usoda, sreča: fortuna mu je pomagala
  15.      fórum  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi // publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev 2. javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu
  16.      fórum  fóra in -a m (ọ̑) pri starih Rimljanih večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami: trgovanje na forih / rimski forum
  17.      forzícija  -e ž (í) pog. forsitija
  18.      fosfát  -a m () kem. sol fosforjeve kisline: izkoriščanje fosfatov / kalcijev, natrijev fosfat
  19.      fosfatíd  -a m () kem. spojina, ki vsebuje fosfor in ima v organizmih fiziološke funkcije: fosfatidi in holesteroli
  20.      fosfatírati  -am nedov. in dov. () teh. s fosfatno prevleko zaščititi železo pred korozijo: fosfatirati vijake fosfatíran -a -o: fosfatirana žica
  21.      fosfíd  -a m () kem. spojina fosforja s kovino: bakrov, železov fosfid / cinkov fosfid hud strup, ki se uporablja za uničevanje miši in podgan
  22.      fosfín  -a m () kem. strupen, po česnu dišeč plin, spojina fosforja in vodika: spontano vnetje fosfina
  23.      fosfít  -a m () kem. sol fosforaste kisline
  24.      fósfor  -ja in -a m (ọ̑) kem. rumenkasta strupena ali rdeča nestrupena nekovina, element P: fosfor se je vžgal; oči so se mu svetile kot fosfor v temi / beli, rdeči fosfor
  25.      fósforast  -a -o prid. (ọ̑) kem., v zvezi fosforasta kislina kislina s trivalentnim fosforjem

   60.459 60.484 60.509 60.534 60.559 60.584 60.609 60.634 60.659 60.684  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA