Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (60.384-60.408) 
- filtrírati -am nedov. in dov. (ȋ) čistiti tekočino ali plin skozi filter: filtrirati vodo; zrak so filtrirali skozi filter, namočen v srebrov nitrat / filtrirati mleko precejati; pren., ekspr. redakcija filtrira prispevke filtríran -a -o: filtrirana voda iz reke ♪
- fíltrski -a -o prid. (í) nanašajoč se na filter: filtrske naprave / filtrska mrežica; rumenkasto filtrsko steklo ♪
- fín -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače
obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
- finalíst -a m (ȋ) 1. šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v finalu: finalista sta reprezentanci Italije in Jugoslavije; na osnovi tega tekmovanja bodo določeni finalisti 2. kdor je udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna bo finalist težkih vozil ◊ filoz. pristaš finalizma ♪
- finalístka -e ž (ȋ) ženska oblika od finalist 1: tekmovanje finalistk ♪
- finalizácija -e ž (á) zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja: naprave za finalizacijo zrnatega korunda; podjetje je izdelalo program za nadaljnjo finalizacijo izdelkov / publ. uveljavljanje delitve osebnih dohodkov po realizaciji, ne pa po finalizaciji ♪
- finalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. biti udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna sama finalizira polovico proizvedenega porcelana; finalizirati za izvoz finalizíran -a -o: finalizirani proizvodi ♪
- finálnost -i ž (ȃ) filoz. določenost vsega dogajanja v naravi in družbi glede na cilj: finalnost procesa; finalnost zgodovine ♪
- finánc -a m (ȃ) zastar. financar: preganjali so ga žandarji in financi ♪
- finánca -e ž (ȃ) 1. star. finančni urad: financa in davkarija sta v sosednji ulici 2. nekdaj finančna straža: v vas je prišla financa ♪
- fináncar -ja m (ȃ) 1. nekdaj pripadnik finančne straže: ljudje so se pritoževali nad financarji; prepir s financarji 2. star. uslužbenec finančnega urada ♪
- fináncarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na financarje: financarske dolžnosti / slabš. financarska miselnost ♪
- financírati -am in finansírati -am nedov. in dov. (ȋ) denarno omogočati kako delo, dejavnost: ekspedicijo financira podjetje; financirati bolnico, šolo; ta gospodarska ustanova se financira sama ♪
- finánčnik -a m (ȃ) 1. strokovnjak za finance: sposoben, znan finančnik 2. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: veliki finančniki ♪
- finánčništvo -a s (ȃ) redko finance: državno finančništvo / posvetil se je finančništvu ♪
- fingírati -am nedov. in dov. (ȋ) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično, hliniti: fingirati srčni napad; tekmovalec je fingiral poškodbo; fingirati samomor ♦ voj. fingirati napad fingíran -a -o: fingirana bolezen; fingirana čustva ♪
- fíniš -a m (ȋ) šport. zadnji, odločilni del tekmovanja v hitrosti: tekač ni zdržal finiša; sto metrov pred ciljem je prešel v finiš; v finišu je bil tekmec hitrejši; začel je s silovitim finišem / dirkač je na prvenstvu pokazal odličen finiš // publ. zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja; finalizacija ♪
- finôča -e ž (ó) lastnost, značilnost finega: ugotavljati finočo niti; finoča moke, preje / velika finoča izdelave / star. finoče sloga finese ♪
- fínost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost finega: finost mu je prirojena / finost okusa / finost obraza / finost izdelave / finost peska ♪
- finozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima fina, drobna zrna, drobnozrnat: finozrnat pesek; finozrnata kamnina ♦ fot. finozrnata emulzija ♪
- fínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Fince ali Finsko: finski jezik / finski državnik ♪
- fínščina -e ž (ȋ) finski jezik: pogovarjala sta se v finščini ♪
- fínta -e ž (ȋ) 1. pog. prevara, zvijača: pozna njihove finte; to je že stara finta 2. šport. gib pri športni igri, ki naj zmede nasprotnika: pred dvobojem je še enkrat ponovil vse svoje sunke in finte ♪
- fióla -e ž (ọ̑) knjiž. 1. steklena cevka z ravnim dnom: fiola za tablete; shranjevanje hroščev v fiolah 2. neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje; ampula: pripraviti brizgalko in fiolo za injekcijo ♪
- fioritúra -e ž (ȗ) muz. okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; glasbeni okrasek ♪
60.259 60.284 60.309 60.334 60.359 60.384 60.409 60.434 60.459 60.484