Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (60.334-60.358)



  1.      fiksatív  -a m () um. snov za površinsko utrditev, zaščito barvne plasti: mešal se je vonj fiksativa in oljne barve
  2.      fiksátor  -ja m () kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za parfumska olja
  3.      fiksír  -ja m () fot. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma: dati negativ v fiksir
  4.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. () 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni
  5.      fiksírati 2 -am nedov. () nižje pog. nadlegovati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: večkrat sitnari in fiksira otroke
  6.      fíkslávdon  medm. (-) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: fikslavdon, ali bo kaj ali ne bo nič; tako bo, kot sem rekel, fikslavdon
  7.      fíksnost  -i ž () značilnost fiksnega: fiksnost delovnega mesta
  8.      fiktívnost  -i ž () značilnost fiktivnega, izmišljenost: fiktivnost oseb, vsebine
  9.      fíkus  -a m () divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi: v kotu je stal visok fikus; goji fikuse
  10.      filantróp  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ljubi ljudi in jim rad pomaga, človekoljub: on je velik filantrop; prizadevanja filantropov
  11.      filantropíja  -e ž () ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim, človekoljubje: ne zadošča le filantropija, potrebni so socialni zakoni; zlagana filantropija
  12.      filantrópski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na filantropijo, človekoljuben: filantropski socialni čut 2. nanašajoč se na filantropizem: filantropski pedagogi
  13.      fílc  -a m () blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken; polst: copate iz filca / valjani filc
  14.      fíldžan  in fildžán -a m (; ) v orientalskem okolju skodelica brez roča za turško kavo: pladenj z džezvo in fildžani / popil je še četrti fildžan
  15.      filharmoníja  -e ž () ustanova, ki se ukvarja z orkestralnim in zborovskim izvajanjem simfonične glasbe: član filharmonije; gostoval bo orkester krakovske filharmonije / slavnostni koncert newyorške filharmonije / Slovenska filharmonija // poslopje te ustanove: zvečer bo v filharmoniji koncert
  16.      filharmónik  -a m (ọ́) član filharmonije: gostovanje dunajskih filharmonikov
  17.      filiácija  -e ž (á) knjiž. medsebojna odvisnost pojavov, zlasti glede na izvor: študija o starih rokopisih, zlasti o njihovi filiaciji; zgodovina filiacij
  18.      filiála  -e ž () enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica: obe glavni ustanovi za raziskovanje Jadrana imata filialo v Dubrovniku; poštna filiala
  19.      filiálka  -e ž () zastar. filiala, podružnica: ustanavljanje filialk
  20.      filigrán  -a m () tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov: dragocena igla iz filigrana; zapestnica iz srebrnega filigrana // tehnika izdelovanja okrasnih predmetov iz teh žic: omenjeni predmeti izhajajo iz Bizanca, kjer so jih izdelovali v filigranu / draguljev, jantarovine in filigrana je bilo na kupe okrasnih predmetov v tej tehniki
  21.      filigránski  -a -o prid. () nanašajoč se na filigran: filigranski izdelki, okraski / filigranska tehnika; drobno filigransko delo / filigranska delavnica // natančno, drobno izdelan: filigranska ornamentika v knjigi / ekspr. filigransko psihologiziranje filigránsko prisl.: filigransko izdelan detajl
  22.      Filípi  -ov m mn. () knjiž., v zvezi vidiva se pri Filipih še bova imela odločilen obračun, spopad
  23.      filípika  -e ž () knjiž. oster, napadalen govor ali članek: v prvi polovici letnika je izšlo precej filipik in polemik; na mednarodnih konferencah diplomati tekmujejo v duhovitosti in filipikah; filipika proti vojni
  24.      filírati  -am nedov. in dov. () gastr. po dolgem razpolavljati ribe in odstranjevati hrbtenico: filirati ribe za konzerviranje
  25.      filistróznost  -i ž (ọ̑) knjiž. filistrstvo: loteva se ga filistroznost

   60.209 60.234 60.259 60.284 60.309 60.334 60.359 60.384 60.409 60.434  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA