Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (60.284-60.308)



  1.      fazánka  -e ž () samica fazana: tu gnezdijo fazanke
  2.      fazóna  tudi fasóna -e ž (ọ̑) oblika obleke ali obutve, kroj: kakšno fazono si boš izbrala? enostavna, najmodernejša fazona; čevlji različnih fazon // ovratniški del obleke, zlasti plašča in jopice: plašč z majhno fazono
  3.      fazonírati  tudi fasonírati -am nedov. in dov. () knjiž., redko oblikovati, vzgajati: fazonirati zavest ljudstva
  4.      fazónski  tudi fasónski -a -o prid. (ọ̑) grad., strojn. nanašajoč se na določeno stalno obliko: fazonska cev / fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; fazonsko rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek
  5.      fc  gl. fec
  6.        medm. () 1. izraža zoprnost: fi, kakšna kislica je to vino; fi(ii), to naj bo kruh 2. posnema glas pri žvižganju: burja je žvižgala fi(ii)
  7.      fiála  -e ž () arhit. okrasni stolpič gotskih stavb s piramidno streho in križno rožo na vrhu: arkadni loki in fiale
  8.      fiásko  -a m () knjiž. neuspeh, polom, zlasti v javnosti: po sklenitvi pakta je bil fiasko neizbežen; ekspr. na tekmovanju je doživel popoln fiasko
  9.      fíat  -a m () avtomobil italijanske tovarne Fiat: uvozili so več fiatov; med fiati prevladujejo fički
  10.      fibríla  -e ž () anat. vlakence v mišični ali živčni celici
  11.      fibrín  -a m () biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena, vlaknina: mrežasto razpredene niti fibrina
  12.      fibroín  -a m () biol., kem. beljakovina, ki sestavlja naravna svilena vlakna
  13.      fibróm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic vezivnega tkiva
  14.      fíbula  -e ž () 1. arheol. zaponka za spenjanje oblačila in za okras: bronasta fibula; razstava fibul 2. anat. kost na zunanji strani goleni; mečnica
  15.      fičafáj  -a m () pog., šalj. 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic; lok: napeti fičafaj; otroci so streljali s fičafaji; ekspr. orožja ni, kaj se bomo branili s fičafaji 2. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: zbiral je elastiko za fičafaje 3. slabš. puška: kako naj streljamo s temi fičafaji
  16.      fičfiríč  -a m ( ) ekspr. lahkomiseln, nezanesljiv, navadno vpadljivo oblečen mlajši moški: druži se s samimi fičfiriči; elegantni, gosposki fičfiriči; takle fičfirič, sploh ne ve, kaj bi študiral
  17.      fíčkar  -ja m () pog., nav. šalj. lastnik, voznik fička: odkar se vozi z oplom, gleda zviška na vse fičkarje
  18.      fíčko  -a m () pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: kupili so fička; vozi se s fičkom
  19.      fíčnik  -a m () pog., ekspr. novec majhne vrednosti: ima poln žep samih fičnikov // denar sploh: s tistimi fičniki, ki so jih dobili prvega, niso mogli živeti
  20.      fíčo  -ta in -a m () pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: garaža je komaj za fičota dovolj velika
  21.      fídibus  -a m () nekdaj svaljek papirja ali trska za prižiganje, zlasti pipe: prižgati s fidibusom
  22.      fiduciár  -ja m (á) jur., nekdaj uživalec fidejkomisa
  23.      fífty-fífty  [-ti] prisl. (-) pog. izraža razdelitev na dva enaka dela; pol na pol: razdelila sta si fifty-fifty
  24.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma
  25.      fígamóž  in fíga móž -á m, mn. fígamožjé in fíga možjé (í-ọ̑) pog., ekspr. kdor ne drži dane besede, obljube: nikoli se ne moreš zanesti na tega figamoža; nisem mislil, da si tak figamož

   60.159 60.184 60.209 60.234 60.259 60.284 60.309 60.334 60.359 60.384  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA