Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (60.034-60.058)


  1.      dvomljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki vzbuja dvom: uspeh akcije je še dvomljiv; dvomljiva kakovost; dajal je dvomljive obljube; dvomljiva prognoza bolezni / ne hodi v hribe ob tako dvomljivem vremenu nestalnem 2. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: to so dvomljivi ljudje; pogosto so ga videvali v družbi dvomljivih žensk / tekst dvomljive vrednosti / svoj cilj je skušal doseči tudi z nekoliko dvomljivimi sredstvi ◊ ekon. dvomljiva terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi; šah. pozicija črnega je zelo dvomljiva dvomljívo prisl.: dvomljivo si ga je ogledoval / v povedni rabi še zmeraj je dvomljivo, ali se bo to srečno končalo ♪
  2.      dvomljívka  -e ž (ȋ) ženska, ki dvomi: nezaupljiva dvomljivka ♪
  3.      dvomljívost  -i ž (í) lastnost dvomljivega: dvomljivost njegove odločitve se je s tem še povečala / znamenja moralne dvomljivosti ♪
  4.      dvómnost  -i ž (ọ̄) redko dvomljivost: dvomnost njegovega položaja se še povečuje ♪
  5.      dvómóštvo  -a s (ọ̑-ọ̑) zakon žene z dvema možema hkrati: bila je kaznovana zaradi dvomoštva ♪
  6.      dvómotórnik  -a m (ọ̑-ọ̄) žarg. dvomotorno letalo: na nebu so se pojavili zavezniški dvomotorniki ♪
  7.      dvónadstrópnica  -e ž (ọ̑-ọ̑) dvonadstropna hiša: stanuje v neki stari dvonadstropnici ♪
  8.      dvónítnik  -a m (ọ̑-ȋ) nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina: tkanje dvonitnika; hlače iz dvonitnika ♪
  9.      dvónóg  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dve nogi: dvonoga žival / dvonoga miza ♪
  10.      dvóobráznost  -i ž (ọ̑-ā) značilnost, lastnost dvoobraznega: estetska dvoobraznost je v delu očitna / dvoobraznost strankinega vodstva dvoličnost ♪
  11.      dvóók  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dvoje oči: dvooko bitje ♦ fot. dvooka zrcalna kamera zrcalna kamera, ki ima dva objektiva, zgornjega za opazovanje, spodnjega za snemanje ♪
  12.      dvóosmínski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) muz. ki obsega dve osminki: dvoosminski takt ♪
  13.      dvóplástnost  -i ž (ọ̑-ā) lastnost, značilnost dvoplastnega: dvoplastnost obloge; pren. dvoplastnost kulture ♪
  14.      dvópólnost  -i ž (ọ̑-ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost dvopolnega: za avtorjeva prva dela je značilna izrazita dvopolnost ♪
  15.      dvópolovínski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) muz. ki obsega dve polovinki: dvopolovinski takt ♪
  16.      dvór  -a tudi dvòr dvôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče: iti na dvor; služiti, živeti na dvoru / cesarski, kraljev dvor / novica še ni prispela na dvor; pren., pesn. Popeljal sem te v svoje duše svetle dvore (P. Golia) // vladar s člani družine in najožjimi sodelavci: vso oblast sta imela v rokah dvor in plemstvo; dunajski dvor se za takšne probleme ni brigal; s prošnjo se je obrnil naravnost na dvor 2. star. dvorišče, navadno kmečko: zapeljati voz na dvor; na dvoru je rastel mogočen kostanj // nar. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti svinje na dvor 3. zastar. dom, hiša: dvor je bil krit s skodlami / pozna se mu, da je bil vzgojen v gosposkih dvorih ◊ jur. sodni dvor v nekaterih državah sodišče z več sodniki; meteor. lunin, sončni dvor svetli kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju ♪
  17.      dvorána  -e ž (ȃ) večji, zaprt prostor, namenjen za javne prireditve: mladina je napolnila dvorano do zadnjega kotička; nastopili smo v zelo akustični dvorani; kinematografska, koncertna, plesna, razstavna, sejna, sodna, športna dvorana; steklena dvorana / kino dvorana kinodvorana / prišli smo v veliko dvorano ene najlepših kraških jam / ekspr. vsa dvorana mu je navdušeno ploskala vsi ljudje v dvorani / pog. dvorana je bila v celoti razprodana vse vstopnice // večji, zaprt prostor sploh: operacijska, secirna dvorana; šolska dvorana; tovarniška dvorana ♪
  18.      dvoránica  -e ž (ȃ) manjšalnica od dvorana: dvoranica je bila že pred začetkom predstave polna ♪
  19.      dvoránski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dvorano: gradnja dvoranskega objekta; dvoransko stopnišče 2. um. ki je iz več enako visokih prostorov, ločenih s stebri: dvoranski prostor; cerkvena ladja dvoranskega tipa / dvoranska cerkev ♪
  20.      dvóriti  -im nedov. (ọ̄) z dajalnikom 1. izkazovati ženski posebno pozornost z namenom pridobiti si njeno naklonjenost: vztrajno ji je dvoril; znano je, da dvori vsem lepim ženskam 2. nar. prekmursko streči, pomagati: domači so dvorili zidarjem, da je šlo delo hitreje od rok; noč in dan dvori svoji bolni materi ♪
  21.      dvorján  in dvorjàn -ána m (ȃ; ȁ á) nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru: slavja se bo udeležil tudi kralj s svojimi dvorjani ♪
  22.      dvorjánica  -e ž (ȃ) dvorjanka: kraljica v spremstvu dvorjanic ♪
  23.      dvorjániti  -im nedov. (á ȃ) zastar. dvoriti: kdo je ta dama, ki ji tako vneto dvorjani ♪
  24.      dvorjánka  -e ž (ȃ) nekdaj spremljevalka, družabnica ženskega člana vladarjeve družine: lepe in imenitne dvorjanke ♪
  25.      dvorjánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dvorjane: bili so stara dvorjanska rodbina ♪

   59.909 59.934 59.959 59.984 60.009 60.034 60.059 60.084 60.109 60.134  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA