Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (59.859-59.883)



  1.      duhóvništvo  -a s (ọ́) 1. duhovniki: duhovništvo je dušilo napredno miselnost; duhovništva je primanjkovalo; biti pod pritiskom duhovništva 2. redko duhovniški poklic: posvetil se je duhovništvu / njegovo duhovništvo je bilo v tem kraju malo uspešno
  2.      duhóvnost  -i ž (ọ́) knjiž. 1. usmerjenost k nematerialnim vrednotam: pesem razodeva pesnikovo izrazito duhovnost; duhovnost umetnine // duševno, duhovno življenje človeka: pisatelj se je poglobil v človeka in njegovo duhovnost 2. v idealističnih filozofijah od telesa neodvisni, samostojni del človekovega bistva: duhovnost in materialnost človeka
  3.      dúhovo  -ega s () star. binkošti: nazadnje sva se videla na duhovo
  4.      duhóvski  -a -o prid. (ọ́) 1. star. duhovniški: duhovski poklic, stan; pogosto zahaja v duhovsko družbo / duhovske knjige verske, nabožne; duhovska gosposka cerkvena oblast 2. zastar. duhoven, duševen: bil nam je duhovski voditelj; nasprotja med duhovskim in materialnim delom človeka duhóvsko prisl.: duhovsko se oblačiti; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj duhovskega
  5.      duhóvstvo  -a s (ọ́) star. 1. duhovniki: nižje, višje duhovstvo; plemstvo in duhovstvo 2. duhovniški poklic: odločil se je za duhovstvo
  6.      duhóvščina  -e ž (ọ́) duhovniki: svetna in redovna duhovščina; duhovščina ljubljanske nadškofije; politično življenje je bilo pod močnim vplivom duhovščine
  7.      dukát  -a m () zlat kovanec, zlatnik: dukati so zažvenketali; polna mošnja dukatov / plačal je trideset dukatov kazni; zapraviti zadnji dukat / beneški, florentinski dukat ♦ num. dvojni dukat ki ima težo in vrednost dveh dukatov
  8.      dukatón  -a m (ọ̑) num. nizozemski srebrnik, kovan od 16. do 18. stoletja: dukati in dukatoni
  9.      dúktus  -a m () knjiž. način, značilnosti pisave: avtorja izdaja že sam duktus; pren. celotni duktus enodejanke je izveden z izrednim posluhom; duktus fabule
  10.      dúlar  -ja m () zastar. votlina, navadno v skalah: ptiči so se poskrili po dularjih in gošči ◊ zool. črni dular srednje velika ptica selivka, po hrbtu črne, po trebuhu bele barve, Squatarola squatarola; severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Charadrius morinellus
  11.      dúlčast  -a -o prid. () po obliki podoben dulcu: dulčaste ustnice
  12.      dúlo  -a s (ú) redko izbočeni del klobuka; štula: jabolka so nabirali v dulo in v rokave
  13.      dúma  -e ž (ú) 1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum 2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo
  14.      dumdúm  neskl. pril. () v zvezi dumdum krogla krogla naboja za lahko orožje z narezanim ali vdolbenim vrhom: dumdum krogla mu je razcefrala nogo
  15.      dumdúmka  -e ž () pog. dumdum krogla: očitno je bilo, da je rano naredila dumdumka; dumdumka mu je raztrgala čelo
  16.      dúmka  -e ž (ū) lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: največkrat so peli dumke
  17.      dumping  -a [dám- in dúm-] m (; ) ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga: izvajati dumping; napovedali so dumping z lesom in žitom; dumping trgovskega blaga; neskl. pril.: dumping cene
  18.      dumpinški  -a -o [dám- in dúm-] prid. (; ) nanašajoč se na dumping: dumpinške cene / dumpinško blago
  19.      dúnajčan  -a m (ú) 1. vet. srednje velik kunec modre ali bele barve, ki se goji zaradi mesa in krzna: beli, modri dunajčan 2. čeb. panj s povprek nameščenimi sati v treh enako velikih nadstropjih: imel je lep čebelnjak s sedemdesetimi dunajčani
  20.      dúnajka  -e ž (ú) agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi; napoleonovka
  21.      dúnajski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Dunaj: posedal je po dunajskih gostilnah; dunajska katedrala; dunajsko nočno življenje / pogosto se spominja svojih dunajskih večerov / dunajski seženj nekdaj dolžinska mera, 1,896 m; dunajski valček ♦ gastr. dunajski zajtrk topla pijača, jajce, pecivo in premaz; dunajski zrezek paniran in ocvrt zrezek; gost. dunajska strežba strežba, pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih
  22.      dúnajščina  -e ž (ú) za Dunaj značilna govorica: nagovoril jo je v čisti dunajščini
  23.      dúniti  -em dov.) redko udariti, suniti: s pestjo ga je dunil / veter je dunil v vrata
  24.      dúo  -a m () muz. skladba za dve različni glasbili: duo za violino in violončelo // izvajanje take skladbe: vadita duo / bila sta izredno uigran duo / nastopata v duu
  25.      dúodióda  -e ž (-ọ̑) elektr. elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi

   59.734 59.759 59.784 59.809 59.834 59.859 59.884 59.909 59.934 59.959  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA