Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (59.809-59.833)



  1.      državljánski  -a -o prid. () nanašajoč se na državljane ali državljanstvo: oblikovanje državljanske zavesti / državljanske pravice; državljanska vzgoja vzgoja, ki je usmerjena v oblikovanje dobrih, zavednih državljanov / državljanska vojna vojna med nasprotujočimi si skupinami znotraj ene državepubl. že zgodaj so izpolnili svojo državljansko dolžnost so volilijur. obči državljanski zakonik civilni zakonik stare Avstrije iz leta 1811; državljanska lastnina zasebna, privatna lastnina; državljansko pravo pravo, ki ga obsega obči državljanski zakonik
  2.      državljánstvo  -a s () pravna pripadnost določeni državi: državljanstvo mu je bilo odvzeto; imeti, sprejeti tuje državljanstvo; zaprositi za jugoslovansko državljanstvo; oseba brez državljanstva; zakon o državljanstvu
  3.      držávnica  -e ž (ā) ženska oblika od državnik: med imenovanimi je bilo tudi nekaj odličnih državnic
  4.      držávnik  -a m (ā) kdor ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države: visoki gost je imel uradne pogovore z jugoslovanskimi državniki; seznanil se je z najpomembnejšimi državniki svoje dobe; sposoben državnik
  5.      držávniški  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na državnike ali državništvo: biti na državniškem obisku; državniški sestanek / državniški posli; imel je bogate državniške izkušnje
  6.      držávništvo  -a s (ā) dejavnost državnikov: posvetiti se državništvu / nekaterim udeležencem konference je manjkalo pravo državništvo
  7.      držávno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na državen: državnoadministrativen državnocentralističen, državnopraven
  8.      držávnogospodárski  -a -o prid. (á-á) nanašajoč se na državno gospodarstvo: državnogospodarski red
  9.      držávnost  -i ž (á) 1. družbena ureditev v obliki države: priboriti si državnost; izguba, oblikovanje lastne državnosti; razvoj socialistične državnosti; buržoazna oblika državnosti; pravica naroda do lastne državnosti 2. redko državljanska zavest: to so bili ljudje brez državnosti
  10.      držávnozbórski  -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve
  11.      državotvórnost  -i ž (ọ̄) sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: so narodi, ki niso nikdar mogli izpričati svoje državotvornosti; stoletja so nam odrekali državotvornost
  12.      državoznánski  -a -o prid. () državosloven: državoznanski študij / državoznanski pouk
  13.      državoznánstvo  -a s () državoslovje: posvetiti se zgodovini in državoznanstvu
  14.      duál  in dúal -ála m (; ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari; dvojina: akuzativ duala; izgubljanje duala
  15.      dualíst  -a m () pristaš dualizma: prepričan dualist; med filozofi in psihologi je precej dualistov
  16.      dubióza  -e ž (ọ̑) ekon. terjatev, o katere poravnavi se dvomi: med njihovimi terjatvami je bilo veliko dubioz
  17.      dublírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. na osnovi ene stvari, predmeta narediti enega ali več prav takih: dublirati film 2. film., gled. nadomeščati pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje: dublirala jo je v več filmih
  18.      dublón  -a m (ọ̑) num. španski zlatnik, v obtoku od 16. do 19. stoletja: vsi njeni diamanti so bili vredni več kot tisoč dublonov
  19.      dúcat  -a m (ū) raba peša skupina dvanajstih istovrstnih kosov, stvari: kupil ji je ducat belih žepnih robcev; dva ducata gumbov / ekspr. na ducate ljudi se je izselilo iz tega kraja velikoekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fanttrg. veliki ducat skupina 144 istovrstnih kosov; gros
  20.      dúda 1 -e ž () gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo
  21.      dúda 2 -e ž (ū) nav. mn. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha: igrati, piskati na dude; zaslišali so se prijetni glasovi gosli in dud / škotske dude
  22.      dudáč  -a m (á) dudar: dudači so veselo piskali
  23.      dudák  in dúdak -a m (á; ) redko dudar: ob peči je sedel dudak in piskal na dude
  24.      dúdar  -ja m () kdor igra na dude: dudarji so hodili od vasi do vasi in neutrudno igrali; otroci so se gnetli okrog starega dudarja
  25.      dudáš  -a m (á) dudar: dudaši so godli stare pesmi

   59.684 59.709 59.734 59.759 59.784 59.809 59.834 59.859 59.884 59.909  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA