Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (59.634-59.658) 
- drobnjákar -ja m (ȃ) ekspr. kdor pripisuje drobnim, malo pomembnim stvarem prevelik pomen: celo življenje bo moral živeti med samimi drobnjakarji ♪
- drobnjákarski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na drobnjakarje ali drobnjakarstvo: drobnjakarska miselnost / drobnjakarski politik; drobnjakarska kritika / težko je delati s tem drobnjakarskim človekom pretirano natančnim 2. publ. ki obravnava stvari, vprašanja posamezno, ne povezano: drobnjakarski gospodarski prakticizem; drobnjakarsko reševanje stvari ♪
- drobnjákarstvo -a s (ȃ) 1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev: ne more se otresti drobnjakarstva / zgubljati se v drobnjakarstvu 2. publ. obravnavanje stvari, vprašanj posamezno, ne povezano: drobnjakarstvo pri razdeljevanju investicij ♪
- drobnjáv -i ž (ȃ) knjiž. 1. več drobnarij, drobnarije: nikar ne jemlji na pot vse te drobnjavi; po moževi smrti je začela prodajati različno drobnjav; porcelanasta drobnjav 2. tudi mn. kar je malo pomembno, nepomembno; drobnarija: zapomnil si je marsikatero drobnjav 3. ekspr. majhni otroci; drobiž: drobnjav se je vrnila s sprehoda ♪
- drobnjàv -áva -o prid. (ȁ á) redko droben: takrat je bil še ves drobnjav / odšel je z drobnjavim korakom drobnjávo prisl.: stopicala je drobnjavo in nenavadno urno ♪
- drobnjáva -e ž (ȃ) knjiž. 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: veliko drobnjav je že odnesla v zastavljalnico; brskati po kupu zavrženih drobnjav; gospodinjske drobnjave / ekspr. že takrat je objavljal svoje drobnjave krajše literarne sestavke // ed. več drobnarij, drobnarije: na trgu je nakupila razno drobnjavo; krošnjar je razstavil svojo drobnjavo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: ni vredno zgubljati časa s tako drobnjavo; za vsako drobnjavo se razburja ♪
- drobno... ali drôbno... prvi del zloženk (ó) nanašajoč se na droben: drobnocveten, drobnoglavec, drobnozrnat; drobnoblagoven, drobnolastniški ♪
- drobnoglávost -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno majhno glavo ♪
- drôbnolastníški -a -o prid. (ó-ȋ) nanašajoč se na drobne lastnike ali drobno lastništvo: drobnolastniški sloji prebivalstva; drobnolastniška struktura kmetijstva / drobnolastniška miselnost ♪
- drobnolíst -a -o prid. (ȋ ȋ) drobnolisten: drobnolisto grmovje ♪
- drobnolúknjičav -a -o prid. (ȗ) ki ima drobne, majhne luknjice: drobnoluknjičava opeka ♪
- drobnonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima drobne, vitke noge: drobnonoga grajska gospodična / drobnonog vranec ♪
- drobnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima drobne, majhne oči: drobnooko dekle ♪
- drobnopíkčast -a -o prid. (í) ki ima drobne, majhne pike: drobnopikčasto blago ♪
- drôbnoproizvajálski -a -o [u̯s in ls] prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na drobne proizvajalce: drobnoproizvajalski sloj prebivalstva ♪
- drobnorísba -e ž (ȋ) knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu: realistična povest s psihološko drobnorisbo; drobnorisba vaškega življenja ♪
- drôbnost -i ž (ó) lastnost, značilnost drobnega: bakterij zaradi njihove drobnosti ni mogoče videti s prostim očesom / drobnost korakov / drobnost sadja ♪
- drobnóst tudi drôbnost -i ž (ọ̑; ó) redko 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: iz žepov so mu pobrali različne drobnosti: nož, vžigalice, denarnico in vse drugo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: pozornost obrača le na drobnosti 3. knjiž. podrobnost, nadrobnost: do zadnjega trenutka niso vedeli za drobnosti zasedanja ♪
- drobnôta -e ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost: očarala ga je s svojo drobnoto ♪
- drobnovláknat -a -o prid. (ȃ) min. ki je iz drobnih vlaken: drobnovlaknata rudnina ♪
- drobnozŕn -a -o prid. (ȓ r̄) drobnozrnat: drobnozrn pesek ♪
- drobnozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima drobna zrna: drobnozrnata koruza / drobnozrnat pesek, smodnik ♦ fot. drobnozrnata emulzija; min. drobnozrnata rudnina ♪
- drobnozŕnatost tudi drobnozrnátost -i ž (ȓ; á) lastnost, značilnost drobnozrnatega: drobnozrnatost rudnine / drobnozrnatost emulzije omogoča velike povečave ♪
- drobnožívka -e ž (ȋ) nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival; mikroorganizem: preprečevati razvoj škodljivih drobnoživk; pomembnost drobnoživk pri vrenju mošta ♪
- drobovína -e ž (í) 1. užitno živalsko drobovje: prodajamo jetra, pljuča in drugo drobovino; goveja drobovina 2. redko drobovje sploh: odstraniti drobovino iz ribe ♪
59.509 59.534 59.559 59.584 59.609 59.634 59.659 59.684 59.709 59.734