Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (59.309-59.333)



  1.      dopisováti  -újem nedov.) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni
  2.      dopítati  -am dov. () spitati do konca: dopitati prašiča ♦ čeb. dopitati čebele dati jim jeseni toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo dopítan -a -o: dopitana živina
  3.      dopíti  -píjem dov. (í) redko 1. končati pitje: ko je dopil, je zadovoljno pocmokal 2. dodatno, zraven spiti: izpraznil je šilce in dopil še malo vode
  4.      dopláčati  in doplačáti -am dov. (á á á) dodati, plačati manjkajoči del kake vsote: doplačati povišek pristojbine; sto dinarjev je doplačal iz svojega / za vožnjo v prvem razredu boste morali doplačati
  5.      doplačílo  -a s (í) kar se doplača: doplačilo davka / za doplačilo bodo naročniki prejeli še eno knjigo
  6.      dóplar  -ja m (ọ́) nar. dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojni kozolec, vezani kozolec
  7.      doplávati  -am dov. () plavajoč priti kam: doplavati do brega
  8.      dopláviti  -im tudi doplavíti -ím dov., doplávil (ā ; í) s tokom prinesti, spraviti kam: doplaviti les do jeza / kri doplavi bakterije
  9.      doplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi doplovíte (ú ó, ú) s plutjem priti kam: ladja je doplula do brega
  10.      dopóldan  -dnéva [d] m (ọ̑ ẹ̑) del dneva od jutra do poldneva: prespal je cel dopoldan; čakal ga je vse dopoldneve; bil je sončen nedeljski dopoldan
  11.      dopóldan  [d] prisl. (ọ̑) v času od jutra do poldneva; dopoldne: pride jutri dopoldan
  12.      dopoldánčar  -ja [d] m (ā) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: dopoldančarji in popoldančarji
  13.      dopoldánji  -a -e [d] prid. (á) dopoldanski: med dopoldanjimi urami je bilo v šoli zelo živo
  14.      dopoldánski  tudi dopóldanski -a -o [d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na dopoldan: delo je opravil v dopoldanskem času; šola ima le dopoldanski pouk; odpotoval je z dopoldanskim vlakom / dopoldanski učenci
  15.      dopolnílo  -a [n] s (í) kar kaj dopolni, dopolnjuje: pisma so pomembno dopolnilo pesnikovega dela; dopolnila k tekstu ♦ lingv. od kakega stavčnega člena odvisen člen, navadno predmet
  16.      dopolníti  in dopólniti -im [n] dov. ( ọ́) 1. dati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: rokopis bo treba še popraviti in dopolniti; dopolnili so zaloge na ladji; dopolniti zapisnik / ti podatki so dopolnili podobo o pisatelju / diskutanti so dopolnili predavatelja njegove trditve, misli // dodati do polne mere: dopolniti sod 2. živeti do določene dobe: šolar je dopolnil sedem let; književnik je dopolnil šestdeset let ∙ vznes. dopolnil je zemeljsko pot umrl je; knjiž. njeno življenje se je dopolnilo umrla je 3. zastar. izpolniti: prepričan sem, da bo dopolnil svojo dolžnost; dopolnila se mu je vroča želja dopólnjen -a -o: mera trpljenja je dopolnjena; dopolnjeno besedilo ∙ vznes. dopolnjeno je ob smrti življenje, trpljenje je končano
  17.      dopomôči  -mórem dov., dopomógel dopomôgla (ó ọ́) redko pomagati, pripomoči: dopomoči komu do pravice
  18.      doposláti  -póšljem dov., dopôšlji dopošljíte (á ọ́) zastar. 1. dodatno, zraven poslati: polku so doposlali pomoč; doposlali so mu še en izvod 2. poslati: na razstavo so doposlali veliko sadja doposlán -a -o: doposlani rokopisi
  19.      dopotováti  -újem tudi dopótovati -ujem dov.; ọ̑) potujoč priti kam: gostje so pravkar dopotovali; dopotovati v mesto; dopotovati z vlakom
  20.      doprášati  tudi doprašáti -am dov., tudi doprášala (á á á) nar. končati vpraševanje: šele ko je doprašal, kaj je bilo medtem doma novega, je sedel doprášati se tudi doprašáti se z vpraševanjem priti kam: iskal je, spraševal in se končno doprašal do hiše
  21.      doprinášati  -am nedov. () 1. publ. pomagati, prispevati: to so dosežki, ki doprinašajo k razvoju urbanizma / doprinašati napore za dograditev dežele; doprinašati žrtve žrtvovati se 2. zastar. delati, početi: kakšne hudobije doprinaša
  22.      doprinòs  -ôsa m ( ó) publ. donesek, prispevek: doprinos k enotnosti jugoslovanskih narodov; pisateljevo najnovejše delo je dragocen doprinos k vojnemu slovstvu
  23.      dopŕsnik  -a m () doprsni kip: pesnikov doprsnik je že izklesan
  24.      doprvák  -a m (á) knjiž., iron. prvi za prvakom, poglavarjem: prvaki in doprvaki imajo vso oblast / Bleiweisovi doprvaki
  25.      dopúst  -a m () dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu / od vojakov je prišel na dopust // pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust?

   59.184 59.209 59.234 59.259 59.284 59.309 59.334 59.359 59.384 59.409  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA