Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (59.134-59.158)



  1.      dolgonóg  -a -o [g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge noge: fant je suh in dolgonog; dolgonoga ženska / dolgonoga žirafa ♦ zool. dolgonogi pajek pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides
  2.      dolgonós  -a -o [g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolg nos: dolgonos deček; ženska je bila majhna in dolgonosa
  3.      dolgonóska  -e [g] ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki ima dolg nos: oženil se je s tisto dolgonosko; pren., pesn. goska dolgonoska
  4.      dolgoprogáš  -a [g] m (á) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na dolge proge: zmagal je naš dolgoprogaš / konj dolgoprogaš ki dirka na razdalji, večji od 3.000 m
  5.      dolgopŕst  -a -o [g] prid. ( ) 1. ki ima dolge prste: nežna, dolgoprsta roka 2. evfem. kradljiv, tatinski: prijeli so dolgoprstega nepridiprava; dolgoprsta druščina
  6.      dolgopŕstnica  -e [g] ž () evfem. tatica, kradljivka: prijeli so premeteno dolgoprstnico
  7.      dolgoróčnost  -i [g] ž (ọ̑) značilnost dolgoročnega: dolgoročnost posojila
  8.      dolgoróg  -a -o [g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roge: dolgorog jelen; dolgorogi voli
  9.      dolgorók  -a -o [g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roke: fant je dolgonog in dolgorok
  10.      dolgosrájčnik  -a [g] m () ekspr. kdor nosi dolgo srajco, navadno otrok: mali dolgosrajčniki
  11.      dolgóst  -i [g] ž (ọ̑) zastar. dolžina: izmeriti dolgost in debelost predmeta / članka zaradi njegove dolgosti niso natisnili v celoti / star. dolgost življenja
  12.      dolgosúknjar  -ja [g] m () ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: kdo pa je tisti dolgosuknjar
  13.      dolgotrájnost  -i [g] ž (ā) lastnost, značilnost dolgotrajnega: dolgotrajnost bojev
  14.      dolgoúh  -a -o [g] prid. ( ū) ki ima dolga ušesa, dolge uhlje: dolgouh osel, zajec / dolgouha glava
  15.      dolgováti  -újem [g] nedov.) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu
  16.      dolgovláknat  -a -o [g] prid. () ki ima dolga vlakna: preja iz dolgovlaknate volne ♦ tekst. dolgovlaknati bombaž
  17.      dolgozób  -a -o [g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge zobe: mršava, dolgozoba ženska
  18.      dolgožív  -a -o [g] prid. ( í) 1. knjiž. ki dolgo živi: v tej družini so vsi dolgoživi; dolgožive čebele 2. fiz. ki počasi radioaktivno razpada: dolgoživ izotop
  19.      dolgožívost  -i [g] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega: dolgoživost posameznih rodov / dolgoživost se je povečala, umrljivost zmanjšala; pren. dolgoživost literarne umetnine
  20.      dôli  prisl. (ó) 1. izraža stanje ali položaj na nižjem kraju, ant. gori: hiša je ob vodi in doli je vlažno; daleč, globoko doli / s prislovnim določilom kraja: doli v dolini; tam doli pod hribom / vino od tam doli 2. zastar. dol: pridi doli
  21.      dolíca  -e ž (í) redko majhna dolina
  22.      dolìč  -íča in dólič -a m ( í; ọ̑) redko majhna dolina, zlasti v gorah: sneg je ostal le še v žlebovih in doličih
  23.      dolína  -e ž (í) 1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)star. prišel je čez hribe in doline od daleč; žarg. kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen krajalp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje 2. vbokli del vala: doline in grebeni valov
  24.      dolínar  -ja m () zastar. dolinec: nevihta je naredila veliko škodo tudi dolinarjem
  25.      dolínast  -a -o prid. (í) ki ima veliko dolin: vrtačast in dolinast svet

   59.009 59.034 59.059 59.084 59.109 59.134 59.159 59.184 59.209 59.234  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA