Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (58.384-58.408)



  1.      dáhija  -e m (á) zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju: nasilje dahij
  2.      dahlína  -e ž (í) vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: dahlina na steklu / dahlina jima je zmrzovala na bradi
  3.      dahníti  in dáhniti -em dov. ( á) 1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja // preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla // preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje ∙ pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti 2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju // knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi // nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne dáhnjen -a -o: podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje
  4.      daimónion  -a [dajm-] m (ọ̄) knjiž., po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje: njegov daimonion mu je bil opora in vodnik
  5.      dàj  -te in dájte medm. (, ) 1. izraža ukaz, spodbudo: daj, vstani; daj no, pomagaj mi; dajmo, dajmo, ne tako počasi; le dajte, povejte po pravici 2. izraža začudenje, zavrnitev: daj, daj, kaj boš prosil! daj no, da se bo poročila? dajte no, dajte, saj niste stari; prim. dati
  6.      dajálka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od dajalec: dajalka krvi
  7.      dajálnik  -a m () lingv. tretji sklon: predlog proti se veže z dajalnikom; predmet v dajalniku
  8.      dajálniški  -a -o prid. () nanašajoč se na dajalnik: dajalniški predmet; dajalniška končnica
  9.      dajálo  -a s (á) zastar. taster, tipkalo (pri telegrafskem aparatu): udarjati po dajalu
  10.      dajáti  dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš // podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim // delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri 3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo 4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali // z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti 5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal 6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje 7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo 8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj 9. navadno z nikalnico delati, da se kaj more goditi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje 10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje ● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se dajáti se tudi dájati se ekspr. bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; partizani se dajejo z Nemci; z noži sta se dajala ∙ šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo // prepirati se: sinova se dajeta za dediščino dajajóč -a -e: pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi
  11.      dájnčica  -e ž (ā) lingv. črkopis vzhodne Štajerske v prvi polovici 19. stoletja: metelčica in dajnčica; knjiga v dajnčici
  12.      dájnčičar  -ja m (ā) lingv. pristaš dajnčice: nasprotnik dajnčičarjev
  13.      dákoromúnski  -a -o prid. (-) lingv., v zvezi dakoromunsko narečje vzhodno narečje romunskega jezika
  14.      dakóta  -e ž (ọ̑) letalo z dvema motorjema ameriške tovarne Douglas: na nebu so se pojavile zavezniške dakote
  15.      dákron  -a m () tekst. poliestrno vlakno ameriške proizvodnje: prepričali so se o veliki odpornosti dakrona // tkanina iz teh vlaken: kostim iz dakrona
  16.      dáktil  -a m () lit. trizložna stopica s prvim poudarjenim in drugima dvema nepoudarjenima zlogoma: daktil in anapest; pesem iz poskočnih daktilov
  17.      daktilográf  -a m () kdor poklicno piše na pisalni stroj; strojepisec: spreten daktilograf
  18.      daktilografíja  -e ž () nauk o pisanju na pisalni stroj; strojepisje: poučevati daktilografijo / mnogo je zaslužila z daktilografijo tipkanjem
  19.      daktilografírati  -am nedov. () pisati na pisalni stroj; tipkati: zna hitro daktilografirati
  20.      daktilográfka  -e ž () ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj; strojepiska: kot daktilografka je bila nenadomestljiva
  21.      daktilográfski  -a -o prid. () strojepisen: daktilografski tečaj
  22.      daktilologíja  -e ž () sporazumevanje s prsti, zlasti med gluhonemimi: učiti se daktilologije
  23.      daktiloskopíja  -e ž () veda o kožnem reliefu prstov, dlani in stopal: razvoj daktiloskopije // jur. primerjanje prstnih odtisov za ugotovitev istovetnosti: izslediti krivca s pomočjo daktiloskopije; enoprstna daktiloskopija
  24.      daktiloskopírati  -am nedov. in dov. () jur. jemati prstne odtise: daktiloskopirati osumljenca
  25.      daktiloskópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na daktiloskopijo: daktiloskopski dokaz istovetnosti / daktiloskopski tehnik

   58.259 58.284 58.309 58.334 58.359 58.384 58.409 58.434 58.459 58.484  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA