Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (58.059-58.083)


  1.      čísto  prisl. (ȋ) 1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: čisto gol; čisto konkurenčna oblika gospodarjenja; sod je čisto prazen; vrt je čisto na drugi strani; ostal je čisto brez pomoči; čisto brez potrebe se jezite; zdaj je hiša čisto njegova; njegov nastop je čisto tak kot očetov; čisto vse si je zapomnil; čisto je nehal piti; hiša je čisto porušena; čisto gotovo pride; čisto nepričakovano se je vrnil; imaš čisto prav; elipt. on je čisto, kakor je bil čisto tak / hiša je čisto ob morju tik // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: to je čisto navadna goljufija; čisto preprosto mu je vse utajil; čisto sem pozabil sporočiti; čisto prav vam je; čisto zares ne vem 2. izraža zelo visoko stopnjo: čisto majhen je; čisto mlad; čisto malo se je spremenil; čisto tiho govori 3. izraža rahlo omejitev: hrana je čisto dobra; bil je čisto prijazen z nami; čisto lepo so ga sprejeli; čisto prijetno je tu; to vino imam čisto rad; prim. čist ♪
  2.      čistôba  -e ž (ó) zastar. čistoča: javna in osebna čistoba ♪
  3.      čistôča  -e ž (ó) stanje brez umazanije, prahu: imeti, vzdrževati red in čistočo; navajati, paziti na čistočo; osebna čistoča; čistoča stanovanja ♪
  4.      čistokŕvnost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost čistokrvne živali ali človeka: dokazati čistokrvnost psa ♪
  5.      čistopís  -a m (ȋ) zadnji, dokončni prepis: oddati koncept in čistopis; čistopis prošnje ♪
  6.      čístost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost čistega: a) duševna, moralna, nravna čistost / dekliška čistost nedolžnost / nihče ne dvomi o čistosti njegovih namenov b) sortna čistost krompirja; čistost pasme / skrbeti za čistost jezika / čistost umetniškega izraza c) čistost gorskega zraka ♪
  7.      čistôta  -e ž (ó) 1. količina, odstotek določene osnovne sestavine: določati čistoto semen; čistota kemikalij; čistota vlaken; kvocient čistote 2. zastar. čistost: čistota jezika / čistota oblike 3. zastar. čistoča: čistota perila ♪
  8.      čistúnstvo  -a s (ȗ) slabš. 1. pretirana skrb za moralno, idejno čistost: dogmatsko, moralno čistunstvo 2. pretirano prizadevanje za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin; purizem: čistunstvo nekaterih jezikoslovcev / jezikovno čistunstvo ♪
  9.      číšča  -e ž (í) navadno v zvezi z mesečen vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; (mesečno) perilo: imeti (mesečno) čiščo; neredna čišča ♪
  10.      číški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Čiče: čiški dialekt / čiška vas ♪
  11.      číšljak  -a m (ȋ) bot. rastlina z listi in cveti na kolencih, Stachys: navadni čišljak; zdravilni čišljak ♪
  12.      čitálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zastar. bralka: knjiga je namenjena odraslim čitalkam / čitalka stare kneginje ♪
  13.      čitálnica  -e ž (ȃ) 1. večja soba, namenjena za branje: časopisna čitalnica je odprta vsak dan; javna čitalnica; čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice 2. v drugi polovici 19. stoletja narodnokulturno društvo: vpisati se v čitalnico; ustanavljanje čitalnic / prireditev v čitalnici v prostoru tega društva ♪
  14.      čitálničar  -ja m (ȃ) član društva čitalnica: čitalničarji so nastopili z igro in petjem; navdušen čitalničar ♪
  15.      čitálnik  -a m (ȃ) elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih ♪
  16.      čitálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čitalnico: čitalniški prostori Mestne knjižnice / igro so uprizarjali čitalniški odri; čitalniški ples / čitalniška dramatika / slabš. njen odrski nastop je bil precej čitalniški začetniški, primitiven ♦ zgod. čitalniška doba šestdeseta leta 19. stoletja, ko so bile čitalnice središče slovenskega kulturnega in političnega življenja ♪
  17.      čitálništvo  -a s (ȃ) 1. nastajanje in delovanje društev čitalnic: doba čitalništva 2. nav. slabš. značilnosti čitalniške dobe: dvigniti zborovsko glasbo iz čitalništva; dramski amaterizem je prestopil mejo čitalništva ♪
  18.      čítanka  -e ž (ȋ) 1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk; berilo: slovenska čitanka; čitanka za drugi razred 2. pomožni učbenik z izbranimi sestavki iz kake stroke: zgodovinska čitanka ♪
  19.      čítankar  -ja m (ȋ) redko sestavljavec beril, čitank ♪
  20.      čítati  -am nedov. (ȋ) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati: zna čitati in pisati; čitati gotske črke; na glas čitati // dojemati vsebino besedila: čitati časopis, knjigo; čitali smo, kako je uspela veselica; o tem sem čital v knjigah / čitati Kersnika njegove povesti, romane / se je že začelo, ali ste čitali? 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: čitati note, zemljevid 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: čitati z obraza, na obrazu / vsako željo mu čita iz oči; čitati odgovor v očeh / čitati misli // ugibati, napovedovati: čitati (usodo) iz zvezd, z dlani čitajóč -a -e: zabaval se je, čitajoč ta poročila; ameriška novela je osvojila čitajoči svet ♪
  21.      čitljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da brati: podpis ni čitljiv; težko čitljiva pisava / čitljiva knjiga ki se prijetno bere ♪
  22.      čitljívost  -i ž (í) lastnost čitljivega: pazi na čitljivost stenograma; čitljivost pisave ♪
  23.      čítluk  -a m (ȋ) zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu ♪
  24.      čìv  in čív medm. (ȉ; ȋ) posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic: čiv čiv čiv ♪
  25.      čívčija  -e m (ȋ) zgod. kmet, zakupnik čitluka ♪

   57.934 57.959 57.984 58.009 58.034 58.059 58.084 58.109 58.134 58.159  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA