Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (58.034-58.058) 
- čípkati -am nedov. (ȋ) redko delati, izdelovati čipke: cele dneve presedi in čipka ♪
- číps -a m (ȋ) na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjevi lističi: po vsej ulici je dišalo po čipsu; vrečka čipsa ♪
- čír -a m (ȋ) med. razjeda na koži ali sluznici: ima čir na tilniku; želodčni čir; čir na dvanajstniku ♪
- číra čára číre čáre ž, čírih čár (ȋ-ā) nav. mn. čirečare: teh čirih čar ne morem prebrati ♪
- číra čára medm. (ȋ-ā) pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: čira čara, že ga ni več ♪
- čírast -a -o prid. (ȋ) med. podoben čiru: čirasto kožno obolenje ♪
- čírav -a -o prid. (í) med. poln čirov: čirave noge / izrezati čiravi del želodca del, na katerern je čir ♪
- čirí medm. (ȋ) posnema glas lastovke, črička: čiri čiri, poje lastovka ♪
- čiribírščina -e ž (ȋ) ekspr., redko jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: vojaki so ogovarjali dekleta s svojo čiribirščino ♪
- číričára -e ž (ȋ-ā) nav. mn. čirečare: tabla je bila popisana s skrivnostnimi čiričarami ♪
- čiríčkati -am nedov. (ȋ) redko čirikati: murenčki neugnano čiričkajo ♪
- čirík medm. (ȋ) posnema glas črička, murna ali nekaterih ptic: z gorice se sliši: čirik, čirik; sam.: kratek, rezek čirik murna ♪
- čiríkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom čiri: črički, murni čirikajo; ptice veselo čirikajo in pojejo ♪
- číslati -am nedov. (ȋ) raba peša prisojati komu vrednote; ceniti: vsi ga čislajo in spoštujejo; čislajo ga zaradi njegove vestnosti / visoko čisla klasike // star., v zvezi z za imeti za, šteti za: njegovo knjigo sem čislal za mojstrovino; čislati se za svobodomisleca číslan -a -o: čislan učenjak; lanene tkanine so zelo čislane ♪
- číslo -a s (ȋ) 1. zastar. število, številka: precejšnje čislo pisarjev / tiskovne pomote v zadnjem Zvonovem čislu 2. nav. mn., star., v zvezi biti, imeti v čislih ceniti, spoštovati: zadovoljna je bila, da je njegovo ime tako v čislih; zelo ga imajo v čislih ♪
- číst -a -o stil. -ó prid., čistéjši (ȋ ȋ) 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji / čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže // ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet 2. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren.
svoje vrste hočejo imeti čiste // ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava 3. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas 4. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača 5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno / vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce 6. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica
● zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto ◊ farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo čísto stil.
čistó prisl.: čisto oprati; čisto obrita brada; orkester zveni intonančno čisto / doma imajo zelo čisto čísti -a -o sam.: pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička; zbrisati kaj do čistega; prepisati na čisto dokončno, brez popravkov; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; dati otroka v čisto v čisto perilo; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmeden ♦ gozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa; prim. čisto ♪
- čistílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem; snažilka: sprejmemo vratarja in čistilko; hotelska čistilka ♪
- čistílnica -e ž (ȋ) 1. podjetje ali delavnica za čiščenje oblek: odnesti obleko v čistilnico; kemična čistilnica // obrat za čiščenje v tovarni: livarska čistilnica; čistilnica bombaža / čistilnica nafte, sladkorja rafinerija 2. stroj za čiščenje žita: imajo čistilnico in slamoreznico ♪
- čistílnik -a m (ȋ) stroj ali naprava za odstranjevanje primesi: čistilnik za žito, za med / voditi plin skozi čistilnik ♦ avt. naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; oljni filter ♪
- čistílo -a s (í) 1. sredstvo za čiščenje: izdelujejo čistila in loščila; soba diši po čistilih; škatlica čistila za čevlje 2. redko zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: bolnik vzame čistilo ♪
- čistína -e ž (í) 1. površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: stopiti iz grmovja na čistino; cesta se vijuga po široki čistini; kmetija na strmi čistini; pren. čistina sredi množice 2. stanje brez skaljenosti, motnosti: blesk in čistina oči; čistina neba 3. metal. količina, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah: v zlatarnah navajajo čistino v karatih; ugotavljati čistino kovine; čistina novca, zlata ♪
- čistínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čistina 3: čistinska stopnja / čistinski žig žig, ki na kovini potrjuje stopnjo čistine ♪
- čístiti -im nedov., číščen (í ȋ) 1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe 2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri // odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato ◊ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot čístiti se izgubljati skaljenost, motnost: voda v potoku se že čisti; vino se čisti / nebo se čisti ◊ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji ♪
- čístka -e ž (ȋ) odstranjevanje nezanesljivih ljudi iz stranke ali s službenega položaja: politične čistke; čistka partije; čistka v upravnem aparatu in vojski / okupator dela čistke; pren. čistka neprimernih knjig v knjižnici ♪
- čístkan -a -o prid. (ȋ) ekspr. čist, snažen: bila je vedno počesana in tako čistkana ♪
57.909 57.934 57.959 57.984 58.009 58.034 58.059 58.084 58.109 58.134