Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (57.509-57.533) 
- cianóza -e ž (ọ̑) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic ♪
- ciáo in čáv [prva oblika čao] medm. (ȃ) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, ciao ♪
- cíba -e ž (ȋ) nar. kokoš: cibe kokočejo / pri klicanju (perutnine) cibe, cibe, na, na, na ♪
- cíbka -e ž (ȋ) nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani ♪
- cíbora -e ž (í) sadno drevo ali njegov temno vijoličasti okrogli koščičasti sad: cibora cvete belo; okus po ciborah ♪
- cibórij -a m (ọ́) rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij ◊ um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin ♪
- cíc -a m (ȋ) cenena potiskana bombažna tkanina: izdelovati cic; s cicem prevlečena blazina ♪
- cícast -a -o prid. (ȋ) 1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo 2. nar. lep, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov) ♪
- cíciban -a m (ȋ) ekspr. predšolski otrok: radijska ura za cicibane / knjižico bodo brali predvsem cicibani učenci prvih razredov osnovne šole ♪
- cícibanski -a -o (ȋ) pridevnik od ciciban: cicibanski krožek ♪
- cicifúj medm. (ȗ) posnema petje sinice: cicifuj, cicifuj, poje z drevesa; sam.: danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj! (O. Župančič) umazanček, pacek ♪
- cicirí medm. (ȋ) posnema glas gozdnega jereba: gozdni jereb se je oglasil s svojim prijetnim ciciri / ciciricí ♪
- ciciríkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo ♪
- cícka -e ž (ȋ) žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje jamskega lesa ♪
- cíf -a m (ȋ) zastar. ficek, božjak: Kratkorepnik ni imel nobenega cifa svojega, jaz pa tudi nobene dote (R. Murnik) ♪
- cíf prisl. (ȋ) ekon., kratica stroški prevoza, natovarjanja in zavarovanja blaga so všteti v ceni: prodati blago cif / cena žitu je bila cif Reka; neskl. pril.: cif cena ♪
- cífra -e ž (ȋ) 1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glave ♦ mat. posamezen znak v številki 2. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra ♪
- cífrast -a -o prid. (ȋ) star. okrašen, olepšan: cifrasti robci / imela je zelo cifrasto ime nenaravno, izumetničeno cífrasto prisl.: cifrasto govoriti ♪
- cífrati -am nedov. (ȋ) star. krasiti, lepšati: cifrati rob pri prtu / ženske se rade cifrajo lepšajo, lepotičijo ♪
- cigàn -ána m (ȁ á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski ♪
- cigánčica -e ž (ȃ) ciganska deklica: bosonoga cigančica ♪
- ciganíca -e ž (í) nar. ciganka: ciganico so obdolžili, da je ukradla kokoš ♪
- ciganíja -e ž (ȋ) slabš. 1. cigani: ciganija je že spet tu 2. zelo revno, zanemarjeno stanovanje ali poslopje: kako more živeti v taki ciganiji; svojo ciganijo bi si lahko že popravil / vso svojo ciganijo so naložili na voz in se odpeljali ♪
- cigániti -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. cigansko, potepuško živeti: dovolj je ciganil okoli; ciganiti se po svetu 2. goljufati, odirati: pri kruhu in vinu je ciganil ljudi ♪
- cigánka -e ž (ȃ) pripadnica iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: ciganka prosi po hišah; črna je kot ciganka // slabš. ženska s ciganskim videzom ali lastnostmi: vedno tiči pri tisti ciganki / kot psovka kod si se tako dolgo potepala, ciganka ♪
57.384 57.409 57.434 57.459 57.484 57.509 57.534 57.559 57.584 57.609 
