Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (57.484-57.508) 
- carinárniški -a -o (ȃ) pridevnik od carinarnica: carinarniška blagajna ♪
- carínik -a m (ȋ) uslužbenec, ki carini: carinik pregleduje prtljago; pristaniški cariniki ♪
- caríniti -im nedov. (ȋ ȋ) pregledovati uvoženo ali izvoženo blago in določati carino: cariniti na meji ♪
- cárinja -e ž (ȃ) zastar. carica ♪
- carínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja ♪
- carínstvo -a s (ȋ) redko kar se nanaša na carino ♪
- carováti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car: takrat je v Rusiji caroval Aleksander I. // iron. gospodovati, vladati: v hiši je carovala žena / v politiki je carovala demagogija ♪
- cárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija ◊ med. carski rez cesarski rez ♪
- cárstvo -a s (ȃ) država, ki ji vlada car: rusko carstvo / iron. Hitlerjevo tretje carstvo // star. cesarstvo: francosko carstvo; pren. živeti v carstvu fantazije; carstvo blodenj, sanj ♪
- cartáti -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: preveč cartajo otroke ♪
- cártkan -a -o prid. (ȃ) pog., ljubk. mil, nežen: oženil se je z lepo, cartkano stvarco ♪
- cha-cha-chá tudi čačačá tudi cha-chá [čača(ča)] m neskl. (ȃ) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: nauči me cha-cha-cha // skladba za ta ples: jazz je zaigral cha-cha-cha; petnajst minut za ljubitelje cha-cha-cha ♪
- chanson ipd. gl. šanson ipd. ♪
- chartíst tudi čartíst -a [čar-] m (ȋ) zgod. pristaš chartizma: angleški chartisti ♪
- chiánti tudi kjánti -ja [kja-] m (ȃ) trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija ♪
- cì medm. (ȉ) posnema glas sinice ali nekaterih drugih ptic: ci ci, se oglaša sinica ♪
- ciacóna in ciaccóna -e [čako-] ž (ọ̑) muz. instrumentalna skladba v obliki variacij na ponavljajočo se basovsko temo ♪
- cián -a m (ȃ) nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician ♪
- cianamíd -a m (ȋ) kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje ♪
- cianíd -a m (ȋ) kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik ♪
- cianizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom ♪
- ciankálij -a m (á) kem. kalijev cianid: zastrupiti se s ciankalijem ♪
- ciánov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom ♪
- cianovodík -a m (ȋ) kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih ♪
- cianovodíkov -a -o (ȋ) pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina ♪
57.359 57.384 57.409 57.434 57.459 57.484 57.509 57.534 57.559 57.584