Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (33.801-33.825)


  1.      premálokrat  prisl. (á) izraža število ponovitev, ki je manjše, kot ustreza: premalokrat sem bil v gorah, da bi se spoznal na tukajšnje vreme ♪
  2.      premaloštevílen  -lna -o prid. (ȋ) publ. ki obstaja v zelo majhnem številu: premaloštevilne igralske skupine / četa je bila premaloštevilna za tako akcijo ♪
  3.      premamíti  in premámiti -im, in premámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) nav. ekspr. 1. s privlačevanjem, vabljenjem povzročiti, da kdo a) naredi kaj neprimernega, nedovoljenega: slaščice so ga premamile, da je jedel kljub prepovedi b) odide kam drugam: boljši zaslužek ga je premamil v mesto 2. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamiti koga z lepimi besedami, obljubami / nizka cena ga je premamila, da je kupil plašč / dolgo mu je prigovarjal, nazadnje pa ga je le premamil, da je odšel z njim pregovoril // knjiž. prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premamil, se je preoblekel 3. narediti, povzročiti, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, ravna: hvala navadno vsakega premami / premamiti koga s petjem 4. knjiž. izmamiti: od očeta je premamil ves denar / premamiti komu skrivnost ● ekspr. mogočne gore so ga premamile prevzele, navdušile; dekle je premamil, potem pa zapustil zapeljal ♪
  4.      premámljati  -am nedov. (á) nav. ekspr. 1. delati, povzročati, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamljati koga z lepimi besedami / visoki dobitki so ga premamljali, da je kupoval srečke 2. delati, povzročati, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, presoja: hvala ga je premamljala / glasba jo premamlja 3. knjiž. izmamljati: premamljati denar od prijateljev ● ekspr. lepota pokrajine ga je zmeraj premamljala prevzemala, navduševala ♪
  5.      premàrsikatéri  -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) ekspr. marsikateri: premarsikatero karikaturo je narisal zelo hitro ♪
  6.      premásten  -tna -o prid. (á) preveč masten: obilna in premastna hrana je zdravju škodljiva ♪
  7.      premàz  -áza m (ȁ á) 1. snov za premazovanje: izdelovati premaze; premaz proti rji; premaz za les; lak, firnež in drugi premazi // plast snovi, s katero je kaj premazano: premaz je že suh; odrgniti premaz / bitumenski, oljni premaz; zaščitni premaz 2. glagolnik od premazati: končati premaz ◊ papir. stroj za premaz papirja; teh. katranski premaz za zaščito pred vlago in gnitjem; osnovni premaz ♪
  8.      premázati  -mážem dov., premázala in premazála (á ȃ) z mazanjem a) prekriti: premazati kovino, tla; premazati z lakom, mastjo, minijem / premazati z zaščitno plastjo ♦ papir. premazati papir z mazanjem prekriti papir s tanko plastjo pigmentov, lepil b) zakriti: premazati napise na tablah premázan -a -o: z lepilom premazan papir; premazana površina ♪
  9.      premázen  -zna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na premaz: premazna plast / lak, firnež in druga premazna sredstva ♪
  10.      premazovánje  -a s (ȃ) glagolnik od premazovati: premazovanje kovinskih delov; premazovanje z loščilom; sredstva za premazovanje ♪
  11.      premazováti  -újem nedov. (á ȗ) z mazanjem a) prekrivati: premazovati tla; premazovati s smolo b) zakrivati: premazovati napise na tablah ♪
  12.      prémčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na premec: premčni prostor / premčni veter veter, ki piha proti smeri ladje ♪
  13.      prémec  -mca m (ẹ̑) navt. sprednji del ladje, čolna: stati na premcu; ladja je s premcem zadela ob breg; premec in krma / premec ladje ♪
  14.      premečkáti  -ám [mǝč tudi meč] dov. (á ȃ) z mečkanjem predelati: premečkati glino; premečkati sadje ● slabš. otroci so premečkali vse mačke pretipali, otipali ♪
  15.      premêdel  -dla -o, in premèdel tudi premedèl -dla -o tudi -ó, stil. premedèl -dlà -ò [ǝu̯; druga in tretja oblika mǝd] prid. (é; ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ȁ) preveč medel: premedli vtisi z razstave / liki v drami so premedli / premedle barve premêdlo in premèdlo in premedló prisl.: ogenj premedlo gori ♪
  16.      premêhek  in premehák -mêhka -o tudi -ó prid. (é ȃ é) preveč mehek: premehka blazina / sneg je bil premehek / ekspr. stara mati je bila premehka s svojimi vnuki ♪
  17.      premémba  -e ž (ẹ̑) star. sprememba: zgodila se je velika prememba / opaziti premembo na obrazu / sprejeli so nekaj predlaganih prememb ♪
  18.      preména  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. menjava, zamenjava: premena železnih plošč / ni več dolgo do premene straže 2. sprememba: biti izpostavljen premenam; nenadna premena čustva / družbene, socialne premene ● zastar. naša premena dela drugi teden dopoldne izmena; zastar. drugo dejanje drame ima deset premen prizorov; knjiž., redko ta baladni motiv je znan v raznih premenah variantah, inačicah ◊ gozd. premena gozda postopna umetna menjava, nadomestitev gozda določene vrste z drugim; lingv. premena pojav, da se v besedi kak glas zamenja z drugim, drugačnim glasom ♪
  19.      premeníti  -ím dov., premêni tudi preméni; preménil (ȋ í) star. 1. menjati, zamenjati: premeniti kruh za tobak / premeniti rožam vodo / premeniti perilo preobleči se / straža se premeni na dve uri / premeniti službo 2. spremeniti: premeniti pravila / premeniti vodo v paro / premeniti se iz skopuha v razsipneža premenjèn -êna -o: zadnje dni je popolnoma premenjen; premenjeno okolje ♪
  20.      premenjálen  -lna -o prid. (ȃ) bot., v zvezi premenjalna razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali; spiralasta razvrstitev: ta rastlina ima premenjalno razvrstitev listov premenjálno prisl.: listi so razvrščeni premenjalno ♪
  21.      preménjati  tudi premenjáti -am, in preménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: premenjati ključavnico; premenjati rožam vodo / premenjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte / premenjati na steni viseči sliki // napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: kar med plesom je premenjala plesalca / nekdaj na preprežni postaji premenjati konje 2. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: večkrat je premenjal bivališče / premenjal je že pet služb / ker ni bil zadovoljen s postrežbo, je premenjal gostilno 3. redko spremeniti: ladja je premenjala smer; od tedaj se je marsikaj premenjalo 4. zastar. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjati: premenjati kože za sol / denar je moral že drugič premenjati ● redko premenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; redko zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila ♪
  22.      premenjáva  -e ž (ȃ) star. menjava, zamenjava: premenjava zaves / to je povzročilo velike družbene premenjave spremembe ♪
  23.      premenjávati  -am nedov. (ȃ) redko menjavati, zamenjavati: premenjavati obkladke / premenjavati delavce / pogosto premenjavati skrivališče / premenjavati kovček iz roke v roko predevati ♪
  24.      premenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko menjavati, zamenjavati: premenjevati zavese / premenjevati delavce; nosači so se premenjevali na pol ure / premenjevati službe ♦ lingv. menjavati v besedi kak glas z drugim, drugačnim glasom ♪
  25.      premenljív  -a -o prid. (ȋ í) star. spremenljiv, nestalen: ta lastnost je premenljiva / pazi, sreča je premenljiva; sam.: to je nekaj premenljivega ♪

   33.676 33.701 33.726 33.751 33.776 33.801 33.826 33.851 33.876 33.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA