Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (32.576-32.600) 
- precenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preceniti: precenitev moči, sposobnosti / precenitev literarnega dela ♪
- precéniti -im, in preceníti in precéniti -im dov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: v svoji oceni je pisatelja verjetno precenil / v tem primeru so njegovo moč precenili; preceniti sposobnosti koga 2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost; oceniti: preceniti literarno delo; stvar je treba preceniti z etičnega vidika / njegovo starost je težko preceniti približno določiti 3. presoditi: preceniti položaj, razmere, stanje; preceniti višino česa precénjen -a -o: pravilno precenjeno delo ♪
- precenjevánje -a s (ȃ) glagolnik od precenjevati: izogibati se precenjevanju in podcenjevanju učencev / nekritično precenjevanje književnih del; precenjevanje sile, zmogljivosti koga / precenjevanje dokaznega gradiva ocenjevanje / pravilno precenjevanje razmer ♪
- precenjeváti -újem nedov. (á ȗ) prisojati čemu a) večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: precenjevati denar; šele zdaj je spoznal, da jo je precenjeval; rad se precenjuje / precenjevati moč, vrednost, zmožnost b) večjo količino, mero, kot jo ima v resnici: precenjeval je globino vode ● ni znal prav precenjevati ljudi presojati precenjujóč -a -e: precenjujoč njegovo poštenost, mu je popolnoma zaupal ♪
- precèp -épa m (ȅ ẹ́) 1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom ∙ cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage ♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji 2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep 3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep 4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju ♪
- precepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od precepiti: precepitev starejšega drevja ♪
- precepíti in precépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. ponovno cepiti: hodil je po sadovnjaku in gledal, katera drevesa bo treba precepiti; precepiti trto; šipek je precepil z žlahtno vrtnico 2. knjiž. razdeliti, razcepiti: naplavina je precepila potok; tam se dolina precepi / vihar je precepil vrh macesna preklal, razklal; megle so se precepile pretrgale precépljen -a -o: precepljeno drevje ♪
- precépka -e ž (ẹ̑) med. kleščam podobna priprava zlasti za stiskanje žil pri operaciji; pean: stisniti s precepko ♪
- precépljanje -a s (ẹ́) glagolnik od precepljati: tečaj za obrezovanje in precepljanje sadnega drevja ♪
- precépljati -am nedov. (ẹ́) večkrat precepiti, cepiti: spomladi je prihajal v sadovnjak in precepljal posamezna drevesa; pren., knjiž. gojitelji slovenske besede so precepljali divje veje z novimi cepiči ♪
- precesíja -e ž (ȋ) fiz. gibanje okoli svoje osi vrtečega se telesa, pri katerem os zaradi zunanjih vplivov opiše plašč stožca: precesija vrtavke ♦ astr. precesija Zemljine osi ♪
- precigániti -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: grdo so ga preciganili pri kupčiji; ne daj se preciganiti ♪
- precijáziti -im dov. (á ȃ) ekspr. težko prenesti: komaj je precijazil vrečo čez cesto ♪
- precióza -e ž (ọ̑) zlasti v francoskem okolju, nekdaj ženska z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, govorjenjem: norčevati se iz precioz ♪
- preciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. nenaraven, izumetničen: preciozen jezik, slog; biti preciozen; preciozno vedenje ♪
- precióznost -i ž (ọ̑) knjiž. nenaravnost, izumetničenost: precioznost izražanja, vedenja ♪
- precipitácija -e ž (á) kem. izločanje s kemičnimi reakcijami iz raztopine v obliki trdnih ali tekočih delcev; obarjanje: precipitacija sulfidov iz raztopin ♪
- precipitát -a m (ȃ) kem. snov, ki se pri obarjanju izloči iz raztopine; oborina: izločanje precipitata ♪
- precizácija -e ž (á) knjiž. natančna določitev, pojasnitev: precizacija vsebine zakona ♪
- precízen -zna -o prid., precíznejši (ȋ) 1. narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti, natančen: precizen instrument, mehanizem; precizna ura; precizne merilne priprave / precizen udarec; precizen zadetek // ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: precizna diagnoza; precizna risba 2. podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža; določen, jasen: to je precizen odgovor; precizno zakonsko določilo / precizno strokovno izražanje ● precizni mehanik finomehanik; precizna mehanika finomehanika precízno prisl.: precizno odmeriti; precizno pojasniti svoje stališče ♪
- precizíjski -a -o prid. (ȋ) teh. za katerega je značilna velika preciznost: precizijski instrumenti / precizijski barometer; precizijska tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g ♪
- precizíranje -a s (ȋ) glagolnik od precizirati: preciziranje določb zakona; preciziranje programa, stališč ♪
- precizírati -am dov. in nedov. (ȋ) natančno določiti, pojasniti: precizirati merila za podelitev nagrad; precizirati pravice in dolžnosti; precizirati vsebino pojma / to bi težko preciziral; precizirati je treba, kaj spada v redno delo precizíran -a -o: njegova zamisel ni dovolj precizirana ♪
- precíznost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost preciznega, natančnost: preciznost instrumenta; preciznost izdelave / preciznost misli, pojma / preciznost pri delu ♪
- precvítati -am nedov. (ȋ) star. cveteti: kako lepo precvitajo rože / tu zdaj precvita pomlad / na licih mu precvita zdravje ♪
32.451 32.476 32.501 32.526 32.551 32.576 32.601 32.626 32.651 32.676 
